Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožbenih navedb, da bo po razgrnjenih osnutkih bodočih predpisov izdano lokacijsko dovoljenje, sodišče ne more upoštevati, ker se upoštevajo v času izdaje prvostopne odločbe veljavni predpisi po 54. čl. ZUN. Po 1. odstavku 19. člena odloka dopolnilna gradnja ni dovoljena do sprejetja zazidalnega načrta.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnic zoper odločbo Sekretariata za družbeni razvoj občine z dne 30.4.1991, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnic za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 1064/8. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da leži navedena parcela v območju, ki se ureja z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini (Uradni vestnik, št. 17/86, v nadaljevanju: odlok). V a) točki prvega odstavka 19. člena odloka je določeno, da to območje obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, centralne dejavnosti in skladišča ter območje, ki je z dolgoročnim družbenim planom namenjeno za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, vključno z ostalo družbeno infrastrukturo do sprejetja zazidalnega načrta, in da za navedeno območje gradbeni posegi niso dovoljeni, razen tistih, ki jih za pripravo prostorskih izvedbenih načrtov dovoljuje zakon. Ker se parcela nahaja izven obstoječe stanovanjske gradnje, kjer so dovoljeni vsi posegi znotraj funkcionalnega zemljišča, razen dopolnilne gradnje, sprememba namembnosti pa je dovoljena za stanovanja in za potrebe zasebnih obrti, ki nima večjih motečih vplivov na okolje (1. alinea citiranega 1. odstavka), je organ prve stopnje ravnal pravilno in zakonito, ko je zavrnil zahtevo tožnic.
V tožbi tožnici navajata, da je prvostopni organ njuno zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 1064/8 zavrnil, ker je to območje namenjeno za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Družbene gradnje ni več. Črno gradnjo pa obravnava dokument, na podlagi katerega sta tožnici črno gradnjo tudi prijavili. Iz osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (akt o legalizaciji) v občini, ki je bil razgrnjen in v javni razpravi, je razvidno, da bosta tožnici po predpisih dobili lokacijsko dovoljenje. Ker pa akt o legalizaciji še ni potrjen s strani tožene stranke in sprejet na skupščini občine, sta tožnici prisiljeni vložiti tožbo. Predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93 in 47/93, v nadaljevanju ZUN) se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave in druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt; na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, pa v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Tožnici ne izpodbijata dejanske ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi, da njuna parcela leži v območju izven obstoječe stanovanjske gradnje, kjer dopolnilna gradnja po 1. odstavku 19. člena odloka ni dovoljena do sprejetja zazidalnega načrta. Tožbenih navedb, da bo po razgrnjenih osnutkih bodočih predpisov tožnicama izdano lokacijsko dovoljenje, sodišče ne more upoštevati, ker se upoštevajo v času izdaje prvostopne odločbe veljavni predpisi. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki nastanejo po izdaji odločbe prve stopnje, ne morejo vplivati na zakonitost te odločbe ob njeni izdaji. Zato je tožena stranka pravilno odločila.
Iz navedenih razlogov tožnici nista mogli uspeti v tem upravnem sporu. Zato je sodišče njuno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.