Jedro

Organ je sicer postopek dopolnil, vendar v njem ni razjasnil neskladja med izdanimi odločbami in ugotovljeno kvadraturo objekta oziroma ni pojasnil, na kakšen način je prišlo do spremembe pri odmeri kvadrature nadomestila za uporabo predmetnega stavbnega zemljišča. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena in konkretizirana do te mere, da bi se jo dalo preizkusiti. Zgolj navedba, da odmerna odločba temelji na uradnih evidencah, ob tem pa tožena stranka razpolaga z dokazom, da je bila predhodna kvadratura za odmerno odločbo drugačna, ne zadošča za argumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 4224-5046/2016-001938-09-130-06 z dne 4. 7. 2016, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2016, in sicer za stanovanjski objekt A v skupni površini 114,40 m2 v višini 79,07 EUR, na naslovu ..., v k.o. ..., ki ga je treba plačati v dveh obrokih, in sicer prvi obrok v 30. dneh, drugi obrok pa v 90. dneh od prejema odločbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.

2. Iz obrazložitve odmerne odločbe izhaja, da je zavezanec neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe, in da se višina NUSZ določi na osnovi ugotovljene površine zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, skupnega števila točk, ugotovljenih po kriterijih iz Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Spodnji Duplek (v nadaljevanju Odlok) in veljavne vrednosti, ki na dan 1. 1. 2016, znaša 0,00048 EUR ter števila mesecev odmere.

3. Zoper navedeno odločbo je zavezanec podal pritožbo zaradi napačno odmerjenega nadomestila od napačne površine 114,40 m2, saj bi naj površina dejansko znašala samo 64 m2. Pritožba je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, zavezancu pa je bilo pojasnjeno, da izpodbijana odločba temelji na določilih Odloka in Zakona o stavbnih zemljiščih, na podlagi katerega se v skladu z 58. členom plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede odmere na naslovu ... za leto 2016 in površino 114,40 m2 pa drugostopenjski organ pojasnjuje, da je bila odmera opravljena na podlagi površine, ki jo je organu sporočila Občina Duplek in znaša za del stavbe z ID oznako ... k.o. ... 124 m2, z vpisano dejansko rabo dela stavbe - stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, pri čemer se pri odmeri nadomestila ne upošteva odprte stanovanjske površine, in sicer 8,30 m2 odprte terase in 1,30 m2 odprte lože, kar pomeni, da je kot podlago za odmero nadomestila organ štel površino 114,40 m2 in ne 64 m2 in šteje, da je takšna odločitev prvostopenjskega organa pravilna.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja enako kot v pritožbi, da gre v navedenem primeru za zapuščen svinjski hlev in drvarnico, kar je bilo ugotovljeno že ob popisu nepremičnin leta 1996, za kar predloži tudi fotografije (priloga A3, A4 in A5), kakor tudi izpostavlja, da je bila zavezancu za leto 2014 za isti objekt ... na istem naslovu odmerjena zgolj površina v izmeri 64 m2 (predloži odmerno odločbo št. DT 4224-01495/2014/DU z dne 27. 6. 2014), pri čemer se kvadratura nepremičnine od leta 2014 do 2016 ni spremenila, zaradi česar tožniku ni jasno, zakaj je tožena stranka v odmerni odločbi iz leta 2016 odmerila drugačno kvadraturo.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče po pregledu spisovnega gradiva in dokazil, ki jih je v spis predložil tožnik ugotavlja, da je bila tožniku dejansko za isti objekt v letu 2014 izdana odmerna odločba za nadomestilo za stavbno zemljišče, ki je upoštevala kvadraturo 64 m2. 7. Tožena stranka ne v odmerni odločbi, kakor tudi ne v drugostopenjski odločbi, ni pojasnila iz kakšnega razloga je prišlo v kvadraturi objekta do razlikovanja med odmero iz leta 2014 in 2016 oziroma kaj se je spremenilo od leta 2014 do 2016, glede na to, da tožena stranka navaja, da iz izpisa registra nepremičnin izhaja, da gre za površino dela stavbe 124 m2, zaradi česar se utemeljeno postavlja vprašanje, kdaj oziroma kakšne spremembe so bile narejene v registru nepremičnin, da je pričela tožena stranka odmerjati stavbno zemljišče za drugačno kvadraturo.

8. V skladu z Odlokom vodi uradne podatke in evidence, ki so osnova za izračun in odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Občina Duplek, ki je ob posredovanju pritožbe zavezanca zgolj vpogledala v iste uradne podatke registra (dopis z dne 20. 9. 2016), pri čemer pa občina ni preverjala stanja v naravi ali morebitne spremembe v registru ampak je zgolj vpogledala v podatke v registru do katerih ima dostop tudi davčni organ, prav tako pa tudi ni pojasnila spremembe kvadrature stavbe iz 64 m2 kot izhaja iz odmerne odločbe za leto 2014 na 124 m2 oziroma kakšna je bila podlaga za spremembo v registru.

9. Dejstvo je, da je obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) določena v Zakonu o stavbnih zemljiščih in Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer je zavezanec na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ dolžan plačevati nadomestilo za nepremičnino, ki leži v občini.

10. Nesporno je tudi, da je pri odmeri treba izhajati iz uradnih evidenc, in da se tako upošteva podatek pri odmeri, pridobljen iz uradne evidence, to je zemljiškega katastra, katastra stavb ali registra nepremičnin (REN), ki jih vodi Geodetska uprava RS. Podatek za odmero NUSZ je po večini del stavbe oziroma njegove neto tlorisne površine, kar je skladno z opredelitvijo v zakonu, da je stanovanjska površina čista površina sobe, predsobe, hodnika v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Pri odmeri NUSZ se odštejejo površine odprtih prostorov, balkoni, lože, kar je bilo v danem primeru tudi opravljeno, kljub vsemu pa v odločbi tožeči stranki ni pojasnjeno, na kakšni podlagi se je zgodila sprememba kvadrature za objekt za katerega je bila opravljena odmera nadomestila iz leta 2014, kot izhaja iz odmerne odločbe št. DT 4224-01495/2014/DU z dne 27. 6. 2014 (64 m2) in izpodbijane odmerne odločbe (114 m2).

11. Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, da se NUSZ odmerja letno, za vsako leto posebej, vendar kolikor gre za spremembo kvadrature pri odmeri nadomestila za isto stavbo, to ne pomeni irelevantne navedbe, kot je to v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka. Drži, da so zavezanci dolžni sporočiti občinskemu uradu potrebne podatke za odmero nadomestila, in da je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan sporočiti občinskemu uradu vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ali dejstvo nastalo, vendar v tem primeru ne gre za takšno situacijo, saj gre za objekt, ki je ostal nespremenjen (kot je možno videti iz fotografij), tožnik sam kvadrature ni spreminjal, zaradi česar zato ni jasno, zakaj je tožena stranka spremenila kvadraturo oziroma na kakšni podlagi je spremenila kvadraturo objekta iz 64 m2 (za leto 2014) v 114 m2 za leto 2016, zaradi česar bo to v odločbi morala pojasniti, saj sodišče navedene okoliščine zaradi izostanka obrazložitve v zvezi s tem dejstvom, ni moglo preizkusiti. Iz spisovnega gradiva in predloženih dokazov (odmerne odločbe za leto 2014) namreč nedvoumno izhaja, da je bilo za isti objekt za leto 2014 odmerjeno nadomestilo za 64m2 (kar je bilo gotovo storjeno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc), medtem ko je bilo za leto 2016 odmerjeno nadomestilo za 114 m2, pri čemer ni jasno na kašni podlagi je prišlo do spremembe upoštevane kvadrature objekta.

12. V skladu s 404. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ odmeri zavezancu za plačilo in višino NUSZ na podlagi podatkov občine. Kadar so dostopni podatki zadostna podlaga za odmero, ki se nanaša na bistveno koriščenje zanje, davčni organ pred izdajo odločbe sam posebej ne ugotavlja, kolikor pa ti podatki (tako kot v predmetnem primeru) postanejo sporni, to pomeni, da se izpodbija pravilnost s strani občine posredovanih podatkov, zaradi česar je te treba preveriti.

13. Ker so se v zvezi s podatki pojavili dvomi, je pristojni organ po izdaji odločbe in še pred izdajo drugostopenjske odločbe pri občini opravil poizvedbe, s čimer je dopolnil postopek v smislu prvega odstavka 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Isti člen namreč organu, ki je izdal odločbo nalaga, da kadar pritožbeni organ spozna, da je bil izvedeni postopek nepopoln, in da je to utegnilo vplivati na odločitev v zadevi, postopek dopolni. Organ je v predmetnem postopku sicer postopek dopolnil, vendar v njem ni razjasnil neskladja med izdanimi odločbami in kvadraturo (2014-2016), kot je že zgoraj navedeno in novo kvadraturo oziroma ni pojasnil, na kak način je prišlo do spremembe pri odmeri kvadrature nadomestila za uporabo predmetnega stavbnega zemljišča. 14. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena in konkretizirana do te mere, da bi se jo dalo preizkusiti. Zgolj navedba, da odmerna odločba temelji na uradnih evidencah, ob tem pa tožena stranka razpolaga z dokazom, da je bila predhodna kvadratura za odmerno odločbo drugačna, ne zadošča za argumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

15. Zaradi navedenega je po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene materialne zakonitosti, zaradi česar sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe, na katerega je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

16. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem je organ po četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

17. Ker je bilo že na podlagi tožbe izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.