P-3/04

4. 3. 2004

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za odločitev o sporu glede pristojnosti, začetem na zahtevo Upravne enote Gornja Radgona, na seji dne 4. marca 2004

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 451, vpisane v času podržavljenja v vl. št. 7 k.o. Ž., ter parc. št. 196, 197, 200, 201, 203/1, 203/2, 203/3, 204/1, 204/2, 204/3, 204/4, 204/5, 204/6, 205/1, 205/2, 819/2, 199 in 202/2, vpisanih v času podržavljenja v vl. št. 8 k.o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

Obrazložitev

A.

1.Predlagateljica A. A. je v svojem imenu in v imenu drugih pravnih naslednikov denacionalizacijske upravičenke B. B. pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo zemljišč, ki naj bi bila podržavljena z odločbo Arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota št. 462-6/1962-3 z dne 5. 6. 1962. Ker je bil naknadno seznanjen, da je bila prvotno sklenjena kupoprodajna pogodba, je upravni organ z dopisom z dne 16. 3. 1994 zadevo odstopil Temeljnemu sodišču v Murski Soboti, Enoti v Gornji Radgoni. Sodišče se je s sklepom št. N 14/94 z dne 30. 3. 1994 izreklo za stvarno nepristojno, ker je ugotovilo, da premoženje v državno last ni prešlo na podlagi pravnega posla, saj je bil v zemljiški knjigi opravljen prenos na podlagi arondacijske odločbe in ne kupne pogodbe z dne 23. 12. 1960.

Upravna enota se je s sklepom št. 321-557/92-11/8 z dne 7. 3. 1995 izrekla za stvarno nepristojno, ustavila upravni postopek in sklenila zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbo zoper ta sklep z odločbo št. 464-06-175/95 z dne 5. 3. 1996 sicer zavrnilo, iz obrazložitve pa je razvidno, da bi po mnenju Ministrstva moral upravni organ po pravnomočnosti te odločbe sprožiti spor o pristojnosti, ker se je sodišče že izreklo za stvarno nepristojno. Upravna enota je zadevo z dopisom ponovno odstopila Okrajnemu sodišču, to pa je zahtevo za denacionalizacijo ponovno odstopilo upravnemu organu.

2.Dne 28. 1. 2004 je upravni organ vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. Meni, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče, ker je bila kupna pogodba sklenjena še pred izdajo arondacijske odločbe. Sklicuje se na stališče Ustavnega sodišča, po katerem 5. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) zajema tudi primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (arondacijske odločba), vendar je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

5.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - TZIKZ), že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Taka je tudi obravnavana zadeva. V spisu št. 321-557/92-148 V se nahaja kopija prepisa zapisa o kupni pogodbi z dne 23. 12. 1960, ki sta jo na sodišču sklenila B. B. kot prodajalka in Vinogradniško gospodarstvo C. kot kupec. Da je bila pogodba sklenjena, je razvidno tudi iz izjave upravnika kupca z dne 27. 5. 1961, ki je bila izdana na željo prodajalke. Arondacijska komisija je "pravnoveljavno kupno pogodbo z dne 23. 12. 1960" štela kot predhodno sklenjen sporazum v arondacijskem postopku, vendar je šlo v obravnavani zadevi za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupni pogodbi z dne 23. 12. 1960. V obrazložitvi arondacijske odločbe je sicer navedeno, da je bila predlagana arondacija dovoljena, kar naj bi pomenilo, da je bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, vendar je bil predlog za uvedbo arondacije vložen dne 25. 7. 1961, sklep o uvedbi arondacije pa naj bi bil izdan dne 19. 2. 1962. To pomeni, da je bila kupna pogodba z dne 23. 12. 1960 sklenjena več kot pol leta pred vložitvijo predloga za arondacijo zemljišč, na katera se je kupna pogodba nanašala.

7.V obravnavani zadevi je torej šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupni pogodbi z dne 23. 12. 1960.

Zato je kasneje izdana odločba o arondaciji teh nepremičnin fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe oziroma zemljiškoknjižnemu vpisu. Za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin je torej pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in četrte alineje 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Podpredsednik

dr. Janez Čebulj