Jedro

V obravnavani zadevi pogoji za izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka niso izpolnjeni, saj za odločitev relevantnega dejanskega stanja, ki bi kazalo na to, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ni bilo mogoče ugotoviti na podlagi organu znanih podatkov, ki bi jih organ prejel bodisi od stranke bodisi bi šlo za uradne podatke oziroma splošno znana dejstva.

V zadevi prav tako ni mogoče odločati na podlagi verjetno izkazanih dejstev in okoliščin, saj s predpisom, torej ZBPP, tako postopanje, ko gre za odločanje o vrnitvi neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, ni določeno, razen tega pa je odločanje na tej podlagi mogoče le v korist stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 704/2011-16 z dne 21. 2. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 544,80 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 704/2011-3 z dne 17. 11. 2011 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za zagovor v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. I K 18075/2010. Kazenski postopek se je pravnomočno končal s sodbo in sklepom št. I K 18075/2010-80 z dne 22. 6. 2012, s katero je bila tožnica spoznana za krivo kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika in ji je bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen. Odvetniku A.A. so bili za izvedbo brezplačne pravne pomoči s sklepom z dne 1. 10. 2012 priznani nagrada in izdatki v skupnem znesku 544,80 EUR.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je ob preverjanju tožničinega premoženjskega stanja za relevantno štiriletno obdobje (določba do 4. 4. 2015 veljavnega 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP v zvezi s 30. členom ZBPP-C) iz pridobljenih podatkov ugotovil, da tožnica živi v samostojnem gospodinjstvu, da je od 1. 8. 2012 dalje vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot samoplačnik prispevka za zdravstveno zavarovanje, da nima nobenih rednih prihodkov in prejemkov, od 6. 3. 2015 dalje pa nima niti odprtega transakcijskega računa v Republiki Sloveniji ter da ni lastnica oziroma solastnica nepremičnin, niti nima premičnega premoženja, o katerem se vodijo uradne evidence.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnico z dopisom z dne 24. 1. 2018 pozval, naj pojasni, na kakšen način se je pred iztekom štiriletnega obdobja iz takrat veljavnega 49. člena ZBPP dejansko preživljala, ali je morebiti zaposlena v tujini in v tem primeru predloži dokazila o njenih morebitnih dohodkih ter navede, kdo je lastnik bivališča, kjer prebiva. Tožnica je bila opozorjena, da bo v primeru, da na ta poziv v roku 15 dni ne bo odgovorila, organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi prvega odstavka 43. člena ZBPP in drugega odstavka 41. člena ZBPP štel, da se je tožničino premoženjsko stanje spremenilo ter izdal odločbo o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 4. Ker tožnica v danem 15 dnevnem roku, ki je potekel 9. 2. 2018, niti kasneje, zaprošenih pojasnil oziroma dokazil ni predložila, je organ za brezplačno pravno pomoč štel, da se je premoženjsko stanje upravičenke v obdobju pred iztekom štiriletnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, spremenilo in se že plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. Glede na to je v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP upravičenki naložil povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 544,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč v svoji odločbi pravilno ugotavlja, da živi v samostojnem gospodinjstvu, da nima nobenih prihodkov in prejemkov, da ni lastnica nepremičnin ali premičnega premoženja, da nima odprtih računov, da ne prejema socialne pomoči ter da ni pojasnjeno, kako se preživlja. Tožnica navaja, da vse to drži, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. V skladu s 30. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), ki velja od 4. 4. 2015 dalje, se v postopku, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč in se je pravnomočno končal pred uveljavitvijo tega zakona, pa upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za brezplačno pravno pomoč od nasprotne stranke, postopek izterjave sredstev konča po določbah do uveljavitve ZBPP-C veljavnega ZBPP (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008, 15/2014 in 18/2014).

9. Takrat veljavni 49. člen ZBPP je v prvem odstavku določal, da je v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za brezplačno pravno pomoč od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V tem obdobju je upravičenec dolžan ravnati v skladu z 41. členom tega zakona, kar pomeni, da mora strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja in sicer najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je za spremembe izvedel. Plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov (v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP) šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 43. člena ZBPP).

10. Kot izhaja iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe, je organ za brezplačno pravno pomoč zaključek, da je tožnica prejela neupravičeno brezplačno pravno pomoč, napravil na podlagi tega, da tožnica na njegov poziv, naj pojasni, na kakšen način se je v relevantnem štiriletnem obdobju preživljala ter kdo je lastnik bivališča, v katerem živi, ni odgovorila. Pred tem je opravil več poizvedb, iz katerih izhaja, da tožnica ni lastnica premičnega ali nepremičnega premoženja in nima nobenih rednih prihodkov. Je pa vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot samoplačnik.

11. Glede vprašanj, ki jih ZBPP ne ureja, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP), torej Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP). Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon.

12. Za ugotovitev dejanskega stanja izvede pristojni organ posebni ugotovitveni postopek (145. člen ZUP), razen kadar so podani pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP. Slednjega lahko izvede, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi lahko posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; ali če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba ugotovljena, ali vsaj verjetno izkazana.

13. V obravnavani zadevi pogoji za izvedbo skrajšanega ugotovitvenega postopka niso izpolnjeni, saj za odločitev relevantnega dejanskega stanja, ki bi kazalo na to, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ni bilo mogoče ugotoviti na podlagi organu znanih podatkov, ki bi jih organ prejel bodisi od stranke bodisi bi šlo za uradne podatke oziroma splošno znana dejstva. Nasprotno, organu znani podatki, do katerih je prišel z opravljenimi poizvedbami, so kazali na to, da tožnica nima in tudi v relevantnem obdobju ni imela nobenega premoženja.

14. V zadevi prav tako ni mogoče odločati na podlagi verjetno izkazanih dejstev in okoliščin, saj s predpisom, torej ZBPP, tako postopanje, ko gre za odločanje o vrnitvi neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, ni določeno, razen tega pa je odločanje na tej podlagi mogoče le v korist stranke (3. točka prvega odstavka 144. člena namreč tako postopanje dopušča le, ko iz vseh okoliščin izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi).

15. Ker v zadevi tudi za nujne ukrepe v javnem interesu (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 144. člena ZUP) ne gre, odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni mogoče. 16. Odločitev v zadevi je torej treba sprejeti na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka in v njem s stopnjo zanesljivosti ugotoviti dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Pri tem je treba o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presoditi na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (10. člen ZUP).

17. V postopku pridobljeni dokazi, ki so kazali na to, da tožnica nima nobenega premoženja, v izpodbijani odločbi sploh niso bili presojani, s tem pa je bila storjena bistvena kršitev zgoraj navedenih določb postopka, ki je vplivala na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in postopati v skladu z določbami ZUP o izvedbi posebnega ugotovitvenega postopka z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja, saj v tej zadevi ni zakonske podlage za odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka je treba ugotoviti, katera dejstva je šteti za dokazana na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka nato ponovno odločiti o zadevi.