Jedro

ZIZ in ZPP ne ponujata pravne podlage, da bi lahko odsotnost zakonitega zastopnika vplivala na tek zakonskih rokov. Poleg tega bi moral dolžnik kot gospodarska družba pri svojem poslovanju pokazati večjo skrbnost in poslovanje organizirati tako, da tudi med odsotnostjo zakonitega zastopnika zagotovi nemoteno sprejemanje sodnih pošiljk in odgovarjanje nanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo dolžnika z dne 9. 1. 2013. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik in navaja, da je kot prevoznik na mednarodnih linijah večkrat odsoten za več dni iz mesta sedeža podjetja. Pošto, ki jo dobi v nabiralniku, včasih prepozno prebere zaradi odsotnosti, zato prosi, da se mu omogoči in upošteva pritožba z dne 10. 1. 2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik sklep z dne 7. 12. 2012 prejel 26. 12. 2012, pritožbo pa vložil 10. 1. 2013, kar je po poteku osemdnevnega roka zanjo. Dolžnik konkretiziranih trditev o tem, zakaj je taka ugotovitev napačna, ne podaja, niti ne pojasni, zakaj v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje meni, da roka ni zamudil. Prav tako ne prilaga nobenega dokaza, ki bi kazal na to, da je bila njegova pritožba pravočasna.

7. Iz vročilnice k sklepu z dne 7. 12. 2012, ki je javna listina in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), izhaja, da je bila vročitev sklepa z dne dolžniku opravljena s fikcijo vročitve (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dne 11. 12. 2012 mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje sodišča in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker dolžnik tega v roku ni storil, se vročitev skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ s potekom tega petnajstdnevnega roka šteje za opravljeno, v obravnavanem primeru torej dne 26. 12. 2012. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel dne 3. 1. 2013, dolžnik pa je pritožbo poslal sodišču priporočeno po pošti dne 10. 1. 2013, torej sedem dni po preteku pritožbenega roka, pri čemer odsotnost zakonitega zastopnika ne vpliva na tek zakonskih rokov. Tudi ZIZ in ZPP ne ponujata pravne podlage, da bi lahko odsotnost zakonitega zastopnika vplivala na tek zakonskih rokov. Poleg tega višje sodišče še pripominja, da bi moral dolžnik kot gospodarska družba pri svojem poslovanju pokazati večjo skrbnost in poslovanje organizirati tako, da tudi med odsotnostjo zakonitega zastopnika zagotovi nemoteno sprejemanje sodnih pošiljk in odgovarjanje nanje. Če zakoniti zastopnik ne sprejme ustreznih ukrepov, se ne more sklicevati, da je zamudil rok iz upravičenega razloga (1). Takšno stališče je potrdilo tudi Ustavno sodišče (2). Ker je pritožba prepozna, jo jo sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 288/2007 z dne 3. 4. 2007. (2) Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-552/09 z dne 23. 9. 2010.