Jedro

Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Sporazuma, na katerega se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.

Izrek

Predlog se zavrže. Prva toženka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper drugo toženko, ni dovolilo objektivne spremembe tožbe in je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo računalniških storitev zoper prvo toženko ter primarni in podredni zahtevek po nasprotni tožbi.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko odločbo delno spremenilo in dopustilo objektivno spremembo tožbe ter prvi toženki naložilo plačilo 114.351,77 EUR, v preostalem delu pa prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno presodilo sporazum, sklenjen med pravdnimi strankami in družbo D. d. o. o., saj v njemu cesija ni bila dogovorjena. Ob spremembi odločitve naj bi sodišče druge stopnje spregledalo tudi ugovor zastaranja, ki ga je podala prva toženka. Predlaga dopustitev vprašanja dopustnosti spremembe sodbe zaradi nepravilne uporabe materialnega prava na podlagi upoštevanja dejstev, ki na prvi stopnji niso bila prerekana in zatrjevana.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Sporazuma, iz katerega naj bi po stališču sodišča druge stopnje izhajalo, da je terjatev prešla s cesijo, predlagateljica ni priložila. Vrhovno sodišče ne more preveriti pomembnosti pravnega vprašanja ki ga zastavlja predlagateljica, saj v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije razpolaga le s tistimi listinami, ki jih predlogu priloži predlagateljica sama. Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Sporazuma, na katerega se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo. Slednjega ni uspela izkazati niti v zvezi z navedbami, ki se nanašajo na njen ugovor zastaranja.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

8. Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP.