Jedro

Ker pritožba zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, izdana na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, ne zadrži njene izvršitve, izvedena odstranitev objekta v pritožbenem roku, ni nezakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1839/98-8 z dne 21.6.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 29.10.1998, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep urbanistične inšpekcije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Izpostave T. z dne 7.10.1998. Z njo je prvostopni upravni organ naložil tožniku plačilo stroškov upravne izvršbe - odstranitve nedovoljeno zgrajenega objekta na zemljišču, parc. št. 869/21 k.o. T. V razlogih sodbe sodišče navaja, da je bila po ugotovitvah tožene stranke prisilna izvršba opravljena na podlagi odločbe z dne 9.10.1996, s katero je bilo tožniku naloženo, da sporno garažo odstrani do 4.11.1996. Tožnik je sicer predlagal odlog izvršbe dne 5.5.1998 in 25.5.1998, vendar sta bila oba predloga s sklepoma prvostopnega upravnega organa z dne 7.5.1998 in 19.10.1998 zavrnjena. Pravilno in v skladu s podatki v upravnem spisu so bili zaračunani stroški upravne izvršbe v skupnem znesku 253.750,10 SIT, saj se vsi podatki iz zapisnika o upravni izvršbi z dne 26.5.1998 ujemajo z izstavljenimi računi. Tožena stranka poudarja, da ima koncesionar pravico do povrnitve vseh dejanskih stroškov, ki so za opravljeno izvršbo nastali, le-take stroške pa je tudi prikazal. Sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavanem primeru za upravno izvršbo na podlagi izvršljive odločbe urbanistične inšpekcije, s katero je bilo odločeno, da mora tožnik do določenega roka odstraniti pomožni objekt ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Ker tožnik naložene obveznosti do določenega roka ni izpolnil, je to storilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške, kot je to določeno v 1. odstavku 285. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 prečiščeno besedilo - ZUP/86). Da trpi stroške postopka v zvezi z izvršbo zavezanec, določa 115. člen ZUP/86. Na podlagi podatkov upravnega spisa je razvidno, da je pooblaščeno izvajalsko podjetje G. Co. d.o.o. za dela na tožnikovem objektu izstavilo račun z dne 26.5.1998 v višini 578.292,90 SIT, ki pa je bil zavrnjen, ker ni ustrezal podatkom o efektivno opravljenih delovnih urah, kot je navedeno v zapisniku o upravni izvršbi. Inšpekcijski organ je potrdil le tiste postavke računa, ki so ustrezale dejansko opravljenemu delu. Tako je potrdil le 43 % zaračunanega zneska oziroma 238.263,00 SIT, za sporno razliko pa je od izvajalca zahteval, da jo pojasni oziroma utemelji. Podjetje je nato sporni račun znižalo na znesek 253.750,10 SIT in ga s tem uskladilo z dejansko porabo dela in materiala.

V pritožbi tožnik navaja, da si je že pridobil nekatera mnenja in soglasja, na podlagi katerih mu bo sčasoma le uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo za legalizacijo že zgrajenega objekta, tako da nasilna odstranitev ne bo potrebna. Če pa bo ugotovljeno na vseh instancah, da je garažo le potrebno odstraniti, bi to storil sam, saj je strošek rušitve, ki ga je poleg vseh stroškov in psihičnih obremenitev dotolkel do kraja, za njegove razmere previsok in si plačila nikakor ne more privoščiti. Je upokojenec, žena pa nekvalificirana delavka, vzdržujeta dva otroka, kar je za pokritje vseh stroškov že itak veliko breme. Meni, da je bila rušitev njegove garaže, ki je bila izvedena še v pritožbenem postopku, nezakonita. Predlaga ugodno rešitev njegove zadeve.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, ki so v skladu s podatki upravnih spisov, je bila tožniku z izvršljivo odločbo urbanistične inšpekcije naložena obveznost odstranitve pomožnega objekta in vzpostavitve v prejšnje stanje na njegove stroške. Te obveznosti tožnik do določenega roka ni izpolnil, zaradi česar je to storilo pooblaščeno podjetje in za opravljeno dejansko delo izstavilo račun v znesku 253.750,10 SIT. Na podlagi določb 1. odstavka 285. člena in 115. člena ZUP/86 trpi vse stroške postopka v zvezi z izvršbo zavezanec. Na tej pravni podlagi je tudi po presoji pritožbenega sodišča bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in je odločitev sodišča pravilna. Tožnik pa je bil že z odločbo, ki je bil v tem primeru izvršilni naslov, opozorjen, da bo plačnik stroškov za odstranitev nedovoljeno zgrajenega pomožnega objekta, če ga bo odstranjevalo pooblaščeno podjetje.

Pritožbeni ugovor, da tožnik pridobiva mnenja, na podlagi katerih bo uspel legalizirati že zgrajeni objekt in da odstranitev ne bi bila potrebna, ni pomemben, ker se nanaša na samo izvršbo, ki je že bila opravljena. Da je izstavljeni račun, ki se glasi na znesek 253.750,10 SIT usklajen z dejansko porabo dela in materiala, je sodišče prve stopnje primerno obrazložilo, tožnik pa v pritožbi le navaja, da je zaradi njegovih družinskih razmer ta znesek previsok. Zato ta ugovor pritožbeno sodišče zavrača kot nepomemben ugovor v tem postopku. V tem primeru je bil izvršilni naslov odločba urbanističnega inšpektorja, izdana na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Po določbi 2. odstavka 76. člena ZUN pritožba zoper tako odločbo ne zadrži njene izvršitve. Zato odstranitev nedovoljenega objekta, če je bila izvedena v pritožbenem roku zoper odločbo inšpektorja, ni bila nezakonita.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.