Jedro

V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.

Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu ZIZ, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba v III. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba v II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške. Odločanje o pritožbenih stroških tožeče stranke pa se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49526/2011 z dne 9. 5. 2011 zaradi delnega umika tožbe razveljavilo v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev za zakonske zamudne obresti od glavnice 31,28 EUR od dne 14. 11. 2010 do dne 9. 5. 2011 in v tem delu postopek zaradi delnega umika tožbe ustavilo (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49526/2011 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek glavnice 6.114,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9. 5. 2011 do plačila in v celoti v tretjem odstavku izreka (II. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 46526/2011 pa je razveljavilo v prvem odstavku izreka za znesek glavnice 6.092,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 11. 2010 do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 6.083,36 EUR od dne 14. 11. 2010 do dne 9. 5. 2011 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo še je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 168,25 EUR v 15 dneh v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta se pritožili obe stranki. Tožena stranka se pritožuje zoper II. in IV. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti oziroma, da v tem delu sodbo razveljavi in jo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Tožeča stranka se je pritožila zoper III. in deloma IV. točko izreka sodbe zaradi kršitev določb postopka zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Obe pritožbi sta bili vročeni nasprotni stranki. Odgovor na pritožbo tožeče stranke je podala le tožena stranka, ki predlaga, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Glede pritožbe tožene stranke

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi določb pravdnega postopka, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo zaradi tega, ker ni zavrglo tožbe, saj je tožeča stranka po pozivu sodišča, naj ne bi ustrezno popravila. Tožeča stranka je s pripravljalno vlogo z dne 3.11.2011 navedla dejansko podlago za svoj zahtevek, kar je v skladu z določbo 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prav tako pritožba nima prav, ko napada potek postopka, ki se je pričel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Vprašanje ali listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, predstavlja verodostojno listino ali ne v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju, za odločanje utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni odločilno (glej tudi VSL I Cpg 1104/2011).

6. Ne drži tudi očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno prisodilo plačilo 17. do 24. obroka iz leasing pogodbe, kakor tudi obresti in stroškov. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je glavna obveznost leasingojemalca redno in pravočasno plačevanje lizinških obrokov. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila zapadlih neplačanih obrokov, ki predstavljajo korist uporabe predmeta leasinga, s pogodbenimi obrestmi kot sestavnim delom posameznega obroka, kot tudi povračila stroškov povezanih s predčasnim razdorom pogodbe ter nadaljnjih stroškov v zvezi z vozilom. V tem delu gre za dolg leasingojemalca na dan razdrtja pogodbe iz neporavnanih pogodbenih obveznosti do razdrtja pogodbe. Leasing pogodba sklenjena med pravdnima strankama je bila razvezana. V primeru razveze (delno že izpolnjene) pogodbe imata pogodbeni stranki pravico do vrnitve danega, povračilo za koristi in (morebitne) odškodnine (103. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

7. Pritožnica se moti, ko navaja, da ne more tožeča stranka potem, ko je od leasing pogodbe odstopila, zahtevati plačilo pogodbenih obveznosti od poroka, to je drugega toženca. Določba četrtega odstavka 1019. člena OZ določa, da porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega. V predmetni zadevi je bila sklenjena gospodarska pogodba in nobena od strank ni navajala, da bi šlo v primeru drugega toženca za subsidiarno poroštvo. Torej velja, da se je drugi toženec zavezal kot porok in plačnik za ves znesek iz leasing pogodbe, torej tudi za obroke, ki jih leasingojemalec ob zapadlosti in posledičnem prenehanju pogodbe ne bi poravnal. Drugi toženec se je zavezal plačati vsak znesek, ki ga ob zapadlosti ne bi poravnal leasingojemalec (glej II Ips 104/2007).

8. Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča v delu, kjer je sklep o izvršbi obdržalo v veljavi in toženi stranki naložilo plačilo že zapadlih obrokov leasinga pravilna in je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno.

Glede pritožbe tožeče stranke

9. Pritožnica ima prav, ko sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo, čemu je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zamudnih obresti od zneska 6.083,36 EUR od 14. 11. 2010 do 9. 5. 2011. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje neobrazložena, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Prav tako je potrebno pritrditi pritožbenim izvajanjem glede neutemeljene zavrnitve zahtevka za plačilo zneska 6.092,64 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje se je v tem delu obrazložitve ukvarjalo predvsem z razlago 25.b člena pogodbe o leasingu in sicer pojmov „matematično finančnega leasinga“ (pravilno „finančno matematični model“) in „obračun pogodbe“, ne pa tudi z drugimi materialno pravnimi podlagami upoštevaje podane trditve tožeče stranke.

11. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve, da v primeru, ko leasingojemalec prekrši obveznost pravočasnega plačevanja lizinških obrokov, in posledično leasingodajalec odstopi od pogodbe, zadnjemu pripada odškodnina, ki ustreza njegovemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Glede na navedeno ima prav pritožba tožeče stranke, ko sodišču prve stopnje očita, da v nadaljnji obrazložitvi in posledično odločitvi ni uporabilo določil OZ. Leasingodajalec ima v skladu z določbo drugega odstavka 239. člena OZ pravico do povrnitve škode. V konkretnem primeru leasingodajalec od leasingojemalca uveljavlja pogodbeni ekonomski interes v višini vsote leasing obrokov (zmanjšane za pogodbene obresti in prejeto kupnino za vozilo), ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka pogodbe o leasingu, kar je lahko dogovorjen način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa. Odškodnina nastale škode ne sme presegati, zato je treba v skladu s tretjim odstavkom 243. člena OZ od vsote neplačanih bodočih obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga in od prenehanja pogodbe o leasingu diskontirane še nezapadle obroke. Sodna praksa (glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 104/2007, ki so ji sledile odločbe višjih sodišč VSL I Cpg 1225/2011 in druge) je namreč enotna. V primeru razdrtja so dopustna pogodbena določila, da ima leasingodajalec zaradi kršitev na strani leasingojemalca pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih diskontiranih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingodajalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe.

12. Glede nejasnosti pogodbenih določil, ki zadevajo obračun še nezapadlih obrokov, pa je potrebno opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Čeprav je razlikovanje dejanskih od pravnih vprašanj včasih zahtevno, je Vrhovno sodišče (1) v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Zato nejasnost določila iz 25b. člena splošnih pogojev, ne more pomeniti zaključka, da tožeči stranki ne pripada odškodnina. Sodišče prve stopnje kljub postavljenim trditvam tožeče stranke o tem, da mu gre plačilo obračunanih nezapadlih lizinških obrokov, in o tem, da je do prenehanja pogodbe prišlo po krivdi prve toženke, ni ugotavljalo dejstev v skladu z zgoraj navedenim.

13. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti, zato je bilo potrebno v III. točki izreka sodbe razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje glede na trditve tožeče stranke in pravilno uporabo materialnega prava ugotovi dejstva pomembna za odločitev ter obrazloži odločitev glede zavrnitve plačila zakonskih zamudnih obresti iz III. točke izreka. Ker je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo po uspehu, je bilo glede na razveljavitev zavrnilnega dela sodbe potrebno sodbo sodišča deloma razveljaviti tudi v stroškovnem delu.

14. Iz razloga, ker je pritožbeno sodišče deloma razveljavilo sodbo in zadevo v tem delu vrnilo v ponovno sojenje, je pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (četrti in tretji odstavek 165. člena ZPP).

15. Ker pritožnica s pritožbo in z odgovorom na pritožbo tožeče stranke ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Glej tudi III Ips 74/2010 in III Ips 33/2001.