21. 11. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Milan Ćulibrk, Republika Srbija, ki ga zastopa dr. Tina Drolec Sladojević, odvetnica v Ljubljani, na seji 21. novembra 2023

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 178/2021 z dne 17. 11. 2021 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1476/2018 z dne 17. 5. 2021 se zavrže.

* * *

Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

Senat je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana (2. točka izreka).

Pritožnik je z vložitvijo nepopolnega predloga za dopustitev revizije sam povzročil, da izredno pravno sredstvo ni bilo izčrpano.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno. Sodnica Kogovšek Šalamon je dala pritrdilno ločeno mnenje.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

4. 12. 2023

PRITRDILNO LOČENO MNENJE

SODNICE DR. NEŽE KOGOVŠEK ŠALAMON

K SKLEPU ŠT. Up-94/22 Z DNE 21. 11. 2023

Obvezne procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe

1.Pritožnik je bil leta 1992 nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije.[1] Pravočasno je vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD),[2] vendar je bila njegova vloga zavrnjena, saj naj ne bi dokazal, da je Republiko Slovenijo zapustil iz upravičljivih razlogov (1.č člen ZUSDDD). Pritožnik je v tožbi na Upravno sodišče in v predlogu za dopustitev revizije, vloženem na Vrhovno sodišče, izpostavljal relevantne argumente, upoštevne tudi na ustavnopravni ravni. Upravno sodišče je njegovo tožbo zavrnilo, revizijo pa je Vrhovno sodišče zavrglo z obrazložitvijo, da pritožnik ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno.

2.Zavrženje predloga za dopustitev revizije pomeni procesno oviro za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo v delu, v katerem pritožba izpodbija sklep Vrhovnega sodišča. Kadar Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrže, se skladno z 51. členom Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS)[3] in po ustaljeni ustavnosodni razlagi tega člena šteje, da pravna sredstva niso bila izčrpana. Pri tem je v primeru zavrženja predloga za dopustitev revizije odgovornost zaradi neustrezno pripravljenega predloga na pritožniku, enako kot če predloga za dopustitev revizije ne bi vložil. Ustavno sodišče bi lahko, če bi vsebinski razlogi to dopuščali, v takih primerih štelo, da so bili razlogi Vrhovnega sodišča, zaradi katerih je bil predlog za dopustitev revizije zavržen, znatno prestrogi ter da bi bilo mogoče sporna pravna vprašanja razbrati iz vsebine predloga.

3.Vendar pa to ni mogoče, če v ustavni pritožbi ni niti ene navedbe, s katero bi pritožnik izpodbijal sklep Vrhovnega sodišča. Pritožnik je namreč sklepu Vrhovnega sodišča nasprotoval z istimi razlogi kot sodbi Upravnega sodišča. Člen 53 ZUstS zahteva, da mora pritožnik v ustavni pritožbi med drugim navesti razloge, s katerimi utemeljuje kršitve, ki naj bi bile storjene z določenim posamičnim aktom (v tem primeru s sklepom Vrhovnega sodišča). Ti razlogi pa v ustavni pritožbi niso bili navedeni, temveč je pritožnik v ustavni pritožbi navajal samo razloge za izpodbijanje odločbe upravnega organa in sodbe Upravnega sodišča. Popolnoma je torej umanjkala trditvena podlaga, na kateri bi bilo mogoče ustavno pritožbo vsebinsko obravnavati. To pa pomeni obstoj nepremostljivih formalnih ovir za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, ki jih v okviru ustavnega prava ni dopustno spregledati. Ni jih dopustno spregledati niti v primeru, da ima pritožnik utemeljene vsebinske argumente, pri katerih vztraja že vse od vložitve vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje.

4.Šele ko so izpolnjene procesne predpostavke iz 53. člena ZUstS, se lahko presoja, ali so izpolnjene tudi procesne predpostavke iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (obstoj kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali obstoj pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve). Upoštevajoč navedena kriterija bi imel pritožnik lahko dobre možnosti za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, vendar do presoje izpolnjevanja teh pogojev sploh ni prišlo, saj že osnovne ustavnopravne procesne predpostavke za sprejem niso bile izpolnjene. Zato v obravnavani zadevi tudi sama nisem mogla glasovati za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon Sodnica

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-284/94 z dne 8. 2. 1999.

[2]Uradni list RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo.

[3]Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21.