Jedro

Nasprotni udeleženec se neuspešno zavzema za drugačno razumevanje njegovih plačilnih list. Očitki, da se postavke "dodatki - potni stroški" ne bi smelo upoštevati, niso prepričljivi. Ta postavka je po višini najvišja in nasprotni udeleženec ni prepričljivo izkazal, da je namenjena le kritju stroškov na potovanju. Tudi v primeru, če bi bilo to res, je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena pravilna. Nasprotni udeleženec ima z otroki le malo stikov, večinoma po lastni želji. To pomeni, da sta oba otroka večji del v oskrbi matere, zato je pravilna odločitev, da ta nosi 40 % njihovih potreb, nasprotni udeleženec pa 60 %.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša 16-letnega A. in osemletne B. O razvezi in stikih ter zaupanju v varstvo in vzgojo je sodišče že odločilo z delnim sklepom s 4. 3. 2025. Otroka sta bila zaupana v varstvo in vzgojo materi. Stiki med očetom in otrokoma potekajo po predhodnem dogovoru, ob upoštevanju želja in potreb ter obveznosti otrok. Okvirno naj bi potekali vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje popoldne.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo še o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca. Naložilo mu je, da za A. plačuje preživnino v višini 300 EUR mesečno in za B. 250 EUR mesečno. Od vložitve predloga 14. 6. 2024 dalje do izdaje izpodbijanega sklepa je dolžan zapadle in neplačane preživninske obroke plačati v roku 15 dni, v bodoče zapadle zneske pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Kar je predlagateljica zahtevala več (glede določitve višje preživnine za B.), je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (III. točka izreka).

3.Pritožbo vlaga nasprotni udeleženec. Pritožuje se zoper I. točko izreka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožnik poudarja, da bi mu moralo sodišče zagotoviti pravico do izjave in ga v postopku zaslišati. Na narok ni bil pravilno vabljen; s tem so mu bile kratene ustavne pravice. Oporeka višini bivanjskih stroškov in višini njegovih prihodkov ter ne soglaša s porazdelitvijo preživninskega bremena. Opozarja, da ima več kreditnih obveznosti.

4.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici. Ta se je nanjo odzvala. V odgovoru pritrjuje naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno pomembna sporna dejstva. Oprlo se je na pravilna materialnopravna izhodišča (140, 189. in 190. člen Družinskega zakonika - DZ) in prepričljivo argumentiralo svojo odločitev.

7.A. potrebe je ocenilo na 490 EUR, potrebe B. pa na 410 EUR. Očetu je naložilo, da nosi 60 % potreb otrok in mu določilo preživninsko obveznost v višini 300 EUR za A. in 250 EUR za B. Sodišče je upoštevalo življenjske potrebe otrok, med drugim tudi bivanjske stroške. Ti na podlagi predlagateljičine ocene znašajo do 800 EUR (samo najemnino plačuje v višini od 500 do 550 EUR mesečno). Ker v stanovanju prebivajo štiri osebe, je utemeljen zaključek sodišča, da bivanjski stroški na posameznega otroka znašajo približno 200 EUR.

8.Pritožnik posplošeno/neizkazano zatrjuje, da mu ni bila zagotovljena pravica do izjave v postopku in da na narok ni bil pravilno vabljen. Teh trditev z ničemer ne podkrepi, niti niso razvidne in spisovne dokumentacije. Iz povratnic izhaja, da sta bila nasprotnemu udeležencu vročena tako predlog kot tudi vabilo na narok. Vendar se na nobeno pisanje ni odzval.

9.Nasprotni udeleženec se neuspešno zavzema za drugačno razumevanje njegovih plačilnih list. Očitki, da se postavke "dodatki - potni stroški" ne bi smelo upoštevati, niso prepričljivi. Ta postavka je po višini najvišja in nasprotni udeleženec ni prepričljivo izkazal, da je namenjena le kritju stroškov na potovanju. Tudi v primeru, če bi bilo to res, je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena pravilna. Nasprotni udeleženec ima z otroki le malo stikov, večinoma po lastni želji. To pomeni, da sta oba otroka večji del v oskrbi matere, zato je pravilna odločitev, da ta nosi 40 % njihovih potreb, nasprotni udeleženec pa 60 %. O tem se je sodišče izčrpno opredelilo v 14. točki obrazložitve, ki ji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

10.V sodni praksi je utrjeno stališče, da se pri določanju višine preživnine kreditne obveznosti preživninskega zavezanca praviloma ne upoštevajo. Izjema je le kredit, ki je nujen za reševanje osnovnega stanovanjskega problema. Otrok ima pravico do preživljanja in ta je prednostna pred drugimi finančnimi obremenitvami. Pritožnik ni izkazal, da bi bili krediti namenjeni reševanju osnovnega stanovanjskega problema, zato na višino preživnine nimajo vpliva.

11.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točke izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev določb procesnega in materialnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti.

12.Postopek je tekel zaradi ureditve razmerij med staršema v zvezi z njunima otrokoma in varstvom njunih koristi, kar je v interesu obeh udeležencev. Zato udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 55. člena ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 140, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.