Jedro

Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.

Izrek

I. Pritožba zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrže. III. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 18. 6. 2020 (I. točka izreka). Stečajnega upravitelja tožeče stranke je pozvalo, da prevzame pravdo (II. točka izreka) ter opravljena pravdna dejanja po 18. 6. 2020 razveljavilo (III. točka izreka).

2. U. B. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožeča stranka in tožena stranka sta na pritožbo odgovorili.

4. Pritožba zoper I. In III. točko izreka ni utemeljena, pritožba zoper II. točko izreka sklepa pa ni dovoljena.

K pritožbi zoper I. in III. točko izreka

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pooblaščenka tožeče stranke dne 11. 6. 2020 sodišče obvestila, da je tožeča stranka s Pogodbo o odstopu terjatve z dne 19. 5. 2020 svojo terjatev odstopila prevzemniku U. B. in predlagala vstop novega tožnika v pravdo namesto dosedanjega. Predložila je tudi pooblastilo za zastopanje novega tožnika. Ker tožena stranka ni privolila k vstopu novega tožnika namesto tožeče stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za takšen vstop niso bili izpolnjeni pogoji, saj lahko tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, stopi v pravdo namesto tožeče stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP).

6. Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Zato pritožnik ne more uspeti s trditvijo, da je na podlagi veljavne pogodbe o odstopu terjatve postal „univerzalni pravni naslednik v zvezi s sporno terjatvijo do tožene stranke.“

7. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne. Določba nima nikakršnega vpliva na veljavnost materialnopravnega posla – cesije terjatve, za katero glede na določbo prvega odstavka 419. člena OZ ni potrebna privolitev dolžnika. Sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da niso izpolnjeni pogoji za vstop prevzemnika terjatve v pravdo namesto tožeče stranke ni poseglo v pogodbo o odstopu terjatve in s tem v stvarno legitimacijo prevzemnika terjatve, saj je odločilo le o njegovi procesni legitimaciji v tej pravdi.

8. Ni res, kot to trdi pritožnik, da tožena stranka ni podala nobenega procesnega ugovora, ko je sodišče dne 8. 7. 2020 sprejelo sklep o vstopu novega tožnika namesto tožeče stranke. Tožena stranka je namreč navedla, da „vztraja tako kot do sedaj“, torej tudi pri navedbi, da se ne strinja, da namesto tožeče stranke v to pravdo vstopi prevzemnik terjatve U. B., ki jo je podala v svoji vlogi z dne 30. 6. 2020. Stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje na naroku dne 8. 7. 2020 pravilno sprejelo procesni sklep, da je na aktivni strani prišlo do vstopa novega tožnika, prevzemnika terjatve, je ob povedanem zmotno.

9. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 371/2008, saj je v njem obravnava situacija, ki je urejena v drugem odstavku 191. člena ZPP. Po tej določbi se do konca glavne obravnave lahko tožniku pridruži nov tožnik,1 pri čemer privolitev toženca ni potrebna, vendar ob pogojih iz prvega odstavka tega člena, torej ob pogoju obstoja sosporništva.

10. Ker torej niso bili izpolnjeni pogoji za vstop pritožnika v pravdo namesto tožeče stranke po drugem odstavku 190. člena ZPP, je v skladu s 4. točko 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko nastopila prekinitev postopka po samem zakonu. Sodišče prve stopnje ni prekinilo postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko, temveč je le ugotovilo, da je do prekinitve prišlo. Takšen sklep pa ima deklaratorni značaj. In ker je bil pravdni postopek prekinjen od dne 18. 6. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je opravljena pravdna dejanja po 18. 6. 2020 razveljavilo. Sodišče namreč v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP).2

11. Pritožba zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

K pritožbi zoper II. točko izreka sklepa

12. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP upravitelja tožeče stranke pozvalo, da prevzame prekinjeni pravdni postopek. Takšen poziv ne predstavlja sodne odločbe, saj se z njim ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zato zoper njega pritožba ni dovoljena, kot je to sodišče prve stopnje pravilno navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.3 Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zoper II. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

13. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Po določbi drugega odstavka 190. člena ZPP pa nov tožnik stopi v pravdo namesto dosedanjega. 2 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2005-2006, str. 310. 3 Prim. VSL I Cpg 1731/2015, I Cpg 566/2014, I Cpg 661/2019.