Jedro

Če je posojilo vrnjeno posredniku, ki ga je tudi izročil posojilojemalcu, potem je slednji prost obveznosti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče tožeči stranki dosodilo glavnico v višini 160.760,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Posojilno pogodbo je podpisala s posrednikom I., čeprav je bil posojilodajalec N. I.. Večino dolga je odplačala z visokimi obrestmi. Pod psihičnim pritiskom je sklenila novo pogodbo, ni pa se zavedala, da je tega ne bi bilo treba storiti.

Zdaj bi morala še enkrat plačati obroke in obresti. Po drugi pogodbi je plačala dva obroka, čeprav se je zavedala, da to ni bilo prav.

Predlaga zaslišanje direktorja I. V. R. zaradi pojasnitve okoliščin posojila. Predlaga pregled dokumentov v spisu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ne da bi dokočno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče je dopustilo možnost, da je toženka posojilo vrnila posredniku I., kljub temu pa dejanskega stanja v tej smeri ni ugotavljalo.

V novem sojenju bo treba zaslišati predlagano pričo V. R. o trditvi toženke, da je posojilo z obrestmi vrnila. Toženka je posojilo namreč prejela od posrednika in zato obstoji možnost, da ga je posredniku tudi vrnila, kar pa še ni ugotovljeno.

Glede druge posojilne pogodbe (novacija prve pogodbe) pa je treba ugotoviti, ali je to pogodbo toženka res sklenila pod prisilo, kot sama zatrjuje, kar bi predstavljalo napako volje, ki vpliva na veljavnost pogodbe. Toženka trdi, da je kljub vrnjenemu posojilu pod pritiskom sklenila še eno pogodbo o vračilu istega posojila.

Po dopolnitvi dejanskega stanja bo šele možno presoditi, ali je bilo posojilo res vrnjeno in ali je druga pogodba veljavna.