Jedro

V pritožbeni obravnavi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali za začetek prekluzivnega roka za vložitev tožbe šteje trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa ali trenutek, ko se je iztekel 15-dnevni rok, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. Tožnik zmotno vztraja, da sodišče ne bi smelo zavreči tožbe. Določilo 275. člena ZPP omogoča, da kadar sodišče meni, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko predsednik senata z odločitvijo o tem počaka tudi do prejema odgovora na tožbo oziroma to stori v pripravljalnem postopku. Določila ZPP načelno omogočajo odločanje o procesnih predpostavkah glede predmeta po predhodnem preizkusu tožbe, če pa gre za kompleksnejša vprašanja, lahko sodišče o teh odloča tudi v nadaljevanju postopka.

Tožnik ne zatrjuje, da o upravnem pisanju, ki mu je bilo vročeno v hišni predalček ni bil obveščen, temveč le, da je bil z njim seznanjen kasneje. Opravljene poizvedbe sodišča pri UE D. in UE B. potrjujejo, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb stalno prebivališče in tudi naslov za vročanje na naslovu C. cesta 33, D. ter šele od 7. 11. 2022 dalje ponovno naslov na A. cesta 37/A, zato je neutemeljen tožnikov očitek, da toženec ni vročal na pravilen naslov. Dokazni postopek sodišča je potrdil, da sta bili dokončni odločbi pravilno vročeni s fikcijo. Fikcija nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožnikovega dejanskega prebivališča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom iz razloga obstoja zakonskega dejanskega stana iz 75. člena ZDSS-1, tožbo zavrglo.

2.Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik. Ne soglaša z obrazložitvijo sodišča o zavrženju tožbe po predhodnem preizkusu, saj je bila tožba vložena pred dvema letoma. Dejstvo, da je sodišče razpisalo narok, pomeni, da je bila tožba vložena pravočasno. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi pojasnil, da je bil v tujini (BIH) in da je poštno pošiljko prevzel 7. 11. 2022 od partnerke, ker ima samo ona ključ od poštnega nabiralnika na naslovu A. cesta 37/A v B. Kot dokaz je predlagal njeno zaslišanje. Tožnik ni bil seznanjen s prispelo pošiljko v času, ko se je nahajal v tujini. S partnerko je bil v konfliktu in mu je vso njegovo pošto izročila v paketu po njegovem prihodu. V tujini prebiva v vasi, kjer ni interneta in telefonskih povezav, zato ni bilo dejanske možnosti, da se seznani s pošto. Fikcija vročitve ne nastopi, ko je nesporno, da tožnik za pošiljko, ki je prispela v času njegove odsotnosti, ni vedel. Vse do prihoda iz tujine tožnik ni mogel vedeti, da je prispela pošiljka oziroma da sploh obstaja. Tožnik ni bil uradno prijavljen na naslovu C. cesta 33, D., zato bi mu morali pošto vročati na naslov stalnega prebivanja, ki je dostopen tožencu in sodišču. Sodišče zmotno meni, da tožnik ni izkoristil varstva in da je nastopila dokončnost in pravnomočnost, kar ima za posledico, da sodno varstvo v tem delu ni več dopustno. Tožnik se je vedno ravnal v skladu s pravnim poukom. Če je pravni pouk napačen ali pomanjkljiv, ima to za posledico ničnost pravnega akta. Tožnik je skoraj vedno po prejemu obvestila o nakazilu nadomestila zahteval tudi izdajo odločbe. Zaradi bolezni je zaprosil za Bpp, ki mu je sodišče ni odobrilo, kar ni procesna predpostavka za vložitev tožbe. Sodišče mora tožbo sprejeti v obravnavo, čeprav stranka ni zahtevala izdajo odločbe. V skladu z določili ZUP se postopek začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti in zaključi z izdajo odločbe. Obrazložitev sodišča v 10. točki je v nasprotju s pozitivno zakonodajo, kršene so bile zakonske in ustavne pravice. Tožnik je prikrajšan za 500,00 EUR, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti pavšalno zatrjevanih s strani tožnika.

5.Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V pritožbeni obravnavi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali za začetek prekluzivnega roka za vložitev tožbe šteje trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa ali trenutek, ko se je iztekel 15-dnevni rok, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu.

6.Tožnik zmotno vztraja, da sodišče ne bi smelo zavreči tožbe. Določilo 275. člena ZPP omogoča, da kadar sodišče meni, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko predsednik senata z odločitvijo o tem počaka tudi do prejema odgovora na tožbo oziroma to stori v pripravljalnem postopku. Določila ZPP načelno omogočajo odločanje o procesnih predpostavkah glede predmeta po predhodnem preizkusu tožbe, če pa gre za kompleksnejša vprašanja, lahko sodišče o teh odloča tudi v nadaljevanju postopka.

7.Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek, da je relevantno dejstvo o tožnikovi dejanski seznanitvi z upravnim pisanjem, saj je sodišče v 7. in 8. točki obrazložitve s prikazom časovne dinamike, razumljivo pojasnilo, zakaj je pravilna toženčeva vročitev s fikcijo. Iz obvestila organa o vročitvi z dne 9. 9. 2022 je razvidno, da je vročevalec tožniku pustil obvestilo, ker mu dne 24. 8. 2022 ni mogel osebno vročiti pisma, poslanega na naslov A. cesta 37/A, B. Tudi iz obvestila organa o vročitvi z dne 12. 9. 2022 je razvidno, da je vročevalec tožniku dne 26. 8. 2022 zaradi nezmožnosti vročitve upravnega pisma, poslanega na naslov A. cesta 37/A, pustil obvestilo. Obe pisanji sta bili po poteku 15 dnevnega roka puščeni tožniku v hišnem predalčniku.

8.Tožnik ne zatrjuje, da o upravnem pisanju, ki mu je bilo vročeno v hišni predalček ni bil obveščen, temveč le, da je bil z njim seznanjen kasneje. Opravljene poizvedbe sodišča pri UE D. in UE B. potrjujejo, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb stalno prebivališče in tudi naslov za vročanje na naslovu C. cesta 33, D. ter šele od 7. 11. 2022 dalje ponovno naslov na A. cesta 37/A, zato je neutemeljen tožnikov očitek, da toženec ni vročal na pravilen naslov. Dokazni postopek sodišča je potrdil, da sta bili dokončni odločbi pravilno vročeni s fikcijo. Fikcija nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožnikovega dejanskega prebivališča.

9.Zoper dokončni odločbi je imel tožnik možnost pravočasno vložiti tožbo. Kot zavarovanec v dolgotrajnem bolniškem staležu, ki je prejemal odločbe imenovanega zdravnika mesečno, bi si tožnik lahko način vročanja uredil na način, da bi bile citirane okoliščine na strani tožnika predvidljive in obvladljive. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na splošne težave pri vročanju zaradi odnosov z bivšo partnerico ter obiski v BIH, pa niso v pravni sferi toženca. Ključno je, da je bil tožnik na podlagi puščenega obvestila seznanjen, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja in s posledicami, če ne bo ravnal, kot je navedeno v obvestilu. Za nastop fikcije vročitve je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu in iztek 5-dnevnega roka, ki je na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ker tožnik v 15. dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju, pošiljke na pošti ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Rok za vložitev tožbe je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi, to je 25. 9. in 28. 9. 2022 ter se je iztekel 24. 10. 2022 in 27. 10. 2022. Upoštevajoč obrazloženo, je pravilen zaključek sodišča, da je potekel rok za vložitev tožbe, opredeljen v 63. členu ZDSS-1. Toženec je postopal skladno z zakonskimi določili in tožniku s postopanjem toženca ni bila kršena nobena ustavna pravica do pravnega sredstva.

10.Pritožbeni očitek, ki se nanaša na obrazložitev sodišča v 8. in 9. točki, pa se nanaša na tožnikove očitke glede izplačila nadomestila za obdobja, glede katerih še ni bila izpolnjena procesna predpostavka za tožbo. Pravilno je pojasnilo sodišča v 10. točki obrazložitve, da morajo za tožbo biti izpolnjene procesne predpostavke 63. v zvezi z 58. členom ZDSS-1 in mora biti izpeljan predsodni postopek. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je urejena v določbah 28. do 35. člena ZZVZZ. Zavarovanec mora pravico najprej uveljavljati pri tožencu in šele v primeru, da je s svojim zahtevkom neuspešen, lahko pravico do nadomestila uveljavlja pred sodiščem. Sodišče pravilno opozarja na stališče Vrhovnega sodišča v sklepu VIII Ips 21/2023, da je ZZZS pristojen le za odmero spornega nadomestila, ki je v njegovo breme, pravilnost njegove odločitve pa se preverja v socialnem sporu. V ostalih obdobjih, za katera še ni bilo predsodnega odločanja toženca, pa tudi niso izpolnjene procesne predpostavke, saj tožnik po prejemu obvestila o nakazilu do nadomestila plače, ni zahteval izdaje odločbe, kar bi moral v primeru nestrinjanja storiti.

11.Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Po tožnikovem zatrjevanju 7. 11. 2022.

2O obstoju procesnih predpostavk mora paziti sodišče ves čas sodnega postopka.

3Izpodbijani dokončni odločbi.

4Po izročitvi pisanja s strani tretje osebe E. E.

5Poizvedbe so potrdile, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb tako stalno prebivališče kot naslov za vročanje na A. cesto 37/A.

6Z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni.

7Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka, temveč na zadnji dan 15-dnevnega roka (24. 9. 2022 in 27. 9. 2022).

8Ki jo je tožnik vložil 5. 12. 2022.