Jedro

Tožena stranka v obrazložitvi ne navaja razlogov za svojo odločitev glede neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. Zgolj sklicevanje tožene stranke na drugo upravno zadevo, v kateri naj bi odvetnik pojasnil, kakšne možnosti ima prosilka pri reševanju problematike v zvezi z nakupom stanovanja, po oceni sodišča ne zadostuje minimalnemu standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 443/2021-3 z dne 6. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka A. A. (v nadaljnjem besedilu tožnica ali prosilka) je dne 17. 8. 2021 pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) vložila tožbo zoper odločbo tega sodišča opr. št. Bpp 443/2021. Sodišče je tožbo istega dne s priporočeno pošiljko odstopilo naslovnemu sodišču v pristojno obravnavo.

2. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 15. 7. 2021 vložila prosilka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prosilka dne 10. 5. 2021 (pravilno 15. 7. 2021) vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v kateri navaja, da BPP potrebuje za odkrivanje prevar, zaničevanja, razveljavitev obeh kupoprodajnih pogodb in za obvestilo notarki. Kot morebitnega izvajalca storitev BPP predlaga odvetnika B. B. iz Kopra. V nadaljevanju navaja zakonske določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), 1. člena ZBPP in prvega odstavka 7. člena ZBPP ter 26. člena ZBPP. Tožena stranka zaključuje, da iz prošnje ne izhaja, da bi prosilka potrebovala kakršnokoli obliko pravnega varstva, ki bi sodilo pod katero od sodišč splošne pristojnosti v Republiki Sloveniji ali katero drugo sodišče iz 1. člena ZBPP. Za opravila, za katera prosilka potrebuje pomoč odvetnika, se BPP ne dodeli. Tožena stranka izpostavlja, da je bila prosilki zaradi zagotavljanja varstva njenih pravic odobrena BPP po odločbi opr. št. Bpp 146/2021 v obliki pravnega svetovanja po odvetniku. Odvetnik je v pravnem mnenju z dne 9. 4. 2021 pojasnil, kakšne možnosti ima prosilka pri reševanju problematike v zvezi z nakupom stanovanja. Tožena stranka zaključuje, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki po določbah 24. člena ZBPP niso izpolnjeni, zato je odločila, kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Toženka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke, št. Bpp 443/2021. V tožbi navaja, da živi na začasnem naslovu ..., kjer živi prisilno zaradi ravnanj nepremičninskega posrednika A., s.p. in nepremičninskega posrednika B., s.p. Smiselno navaja, da želi, da se kupoprodajni pogodbi za stanovanje razveljavita in da se vrne na njen stalni prejšnji naslov na ... Na poziv tožene stranke je tožnica pojasnila, da naj se dopis, ki ga je posredovala toženi stranki po elektronski pošti, šteje kot tožba v upravnem sporu, ki naj se odstopi v pristojno reševanje Upravnemu sodišču RS, zunanji oddelek v Novi Gorici.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala. Na poziv sodišča je odgovorila, da se upravni spis Bpp 146/2021 (s pravnim mnenjem odvetnika z dne 9. 4. 2021) nahaja pri sodnem spisu tega sodišča III U 185/2021. 5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je vlogo tožnice zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, to je neizpolnjevanja tako imenovanega objektivnega kriterija. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ po zakonu, ki je ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP), razen če ZBPP določa drugače. 7. Glede na navedeno mora obrazložitev upravne odločbe o dodelitvi BPP obsegati bistvene elemente, ki jih določa prvi odstavek 214. člena ZUP, to je razložitev zahtevka stranke in njene navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku strank. Če obrazložitev upravnega akta nima ustrezne vsebine, stranka nima možnosti, da bi v sodnem postopku učinkovito izpodbijala sprejeto odločitev in njene razloge, kar pomeni kršitev njene pravice iz 22. člena Ustave RS, v takem primeru pa tudi sodišče ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Tožena stranka v obrazložitvi ne navaja razlogov za svojo odločitev, glede neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. Zgolj sklicevanje tožene stranke na drugo upravno zadevo opr. št. Bpp 164/2021, v kateri naj bi odvetnik pojasnil, kakšne možnosti ima prosilka pri reševanju problematike v zvezi z nakupom stanovanja, po oceni sodišča ne zadostuje minimalnemu standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP.

8. Tožnica je tožbo vložila v skladu z 32. členom ZBPP pisno na predpisanem obrazcu, kjer je v rubriki III. podatki o zadevi, med drugim, navedla ''razveljavitev kupoprodajne pogodbe''. To sodišče je že sprejelo stališče (sodba I U 1102/2020 z dne 10. 9. 2020), da pomenijo v pogledu popolne vloge ''podatki o zadevi'' predvsem formalno oznako zadeve. Predpisani obrazec (obrazec BPP št. 1, na katerem je prošnjo za dodelitev BPP vložila tudi tožnica) pod rubriko III ''podatki o zadevi'', v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko zadeve in vrsto spora. Upoštevaje že navedeno sodno prakso se na ugotavljanje dejanskega stanja in s tem vsaj posredno na trditveno podlago nanaša prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu daje pooblastilo, da zbere druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno, torej tudi ''podatke o zadevi'', med drugim zato, da se dodeli BPP (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP). Taka ureditev po presoji sodišča pomeni poudarjeno preiskovalno načelo, torej dolžnost organa, da - če je potrebno - tudi po uradni dolžnosti ugotovi dejstva in okoliščine, potrebne za odločitev. V zvezi s tem sodišče opozarja še na prvi odstavek 138. člena ZUP, po katerem je treba strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi ter določbe 139. člena ZUP, iz katerih prav tako izhaja poudarjeno preiskovalno načelo v upravnem postopku in s tem tudi v postopku za dodelitev BPP.

9. Glede na navedeno izpodbijana odločba ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani akt odpraviti ter zadevo vrniti v ponoven postopek (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).