Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
21. 5. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča št. I Pd 174/95 z dne 27. 9. 1999 se zavrže.
1.Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče štelo, da je tožba pritožnika v individualnem delovnem sporu umaknjena in postopek v zadevi ustavljen, ker v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, nobena od strank ni predlagala nadaljevanja postopka. Mirovanje postopka je nastopilo, ker pritožnik kot tožnik na narok za glavno obravnavo ni pristopil. Ker pritožnik sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova, so bili tako vabilo za glavno obravnavo kot tudi sklep o mirovanju z dne 26. 5. 1999 in sklep o ustavitvi postopka z dne 27. 9. 1999 pritožniku vročeni s pritrditvijo na sodno desko (145. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77). Zaradi take vročitve je pritožnik zamudil vse roke za uveljavljanje pritožbe.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je prava neuka stranka, ki ni vedela, da je dolžna sodišču sporočiti spremembo svojega prebivališča. Po vložitvi tožbe dne 9. 3. 1995 naj bi večkrat pisno pa tudi ustno po telefonu in osebno prosil za razpis obravnave, preselil pa naj bi se šele 8. 11. 1998. To naj bi pomenilo, da bi v primeru, da bi sodišče obravnavo razpisalo prej, imel vse možnosti, da bi se njegova zadeva obravnavala.
Meni, da je glede na to, da je bil sodišču naslov delodajalca znan, nevzdržno ravnanje sodišča, ki po vrnitvi poštne pošiljke z oznako preseljen, vabila ni vročilo na delovno mesto. Opozarja, da je takrat veljavni ZPP77 izrecno določal, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku ne more biti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. S takim postopanjem naj bi sodišče kršilo njegovo ustavno pravico do enakega obravnavanja.
3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Zoper izpodbijani sklep je bilo mogoče vložiti pritožbo, česar pritožnik ni storil. Ustavna pritožba zato ni dopustna in jo je bilo treba zavreči.
4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan