Jedro

Spor med strankama, ki sicer izvira iz pogodbe, sklenjene na podlagi pravilnika o pravicah in dolžnostih kolporterjev tiska, je spor, ki vsebuje vse elemente (individualnega), delovnega spora. Gre za spor, ki je vsebinsko povsem podoben sporu med delavcem in delodajalcem o delavčevi zatrjevani kršitvi delovne (pogodbene) obveznosti in posledično izrečenemu disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega (pogodbenega) razmerja. Če bi šlo za civilno - čisto pogodbeno razmerje, za prekinitev takega razmerja (pogodbe) ne bi bilo potrebno vodenje posebnega postopka pred disciplinsko komisijo, ne bi bilo potrebno zagotavljati notranje pritožbene poti, in ne bi bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja pogodbenega razmerja, saj bi na primer lahko prišlo do prenehanja pogodbe (določba 629. člena ZOR).

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Novem mestu.

Obrazložitev

Tožnik je 11.10.1993 pri Sodišču združenega dela v Novem mestu proti toženi stranki vložil tožbo zaradi razveljavitve sklepa disciplinske komisije z dne 27.7.1993 in sklepa delavskega sveta z dne 16.6.1993, s katerima je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja pogodbenega (kolporterskega) razmerja.

Sodišče združenega dela v Novem mestu se je s sklepom opr. št. S 187/93-3 z dne 14.10.1993 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in je zadevo odstopilo Temeljnemu sodišču v Ljubljani - Enota v Ljubljani. Menilo je, da ne gre za spor med delavcem in delodajalcem oziroma za delovno razmerje, ampak za spor iz pogodbenega razmerja, in da zato za odločanje ni pristojno sodišče, ki odloča v delovnih sporih, ampak je za rešitev spora pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa sodišče združenega dela.

Okrajno sodišče v Ljubljani, z odstopom pristojnosti ni soglašalo, ampak je na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) dne 26.3.2001 sprožilo spor o pristojnosti.

Predlog je utemeljen.

Že zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), ki je veljal v času vložitve tožbe, je imel v 19. členu določbo, da so sodišča združenega dela pristojna za reševanje sporov o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, kot tudi o pravicah in obveznostih delavcev iz medsebojnih razmerij. Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča v individualnih delovnih sporih pristojna odločati o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

V spisu ni listin, na podlagi katerih bi sodišče lahko zanesljivo sklepalo, za kakšno razmerje je šlo med pravdnima strankama. Vendar se da iz sklepov o prenehanju pogodbenega razmerja sklepati, da gre prej za posebno obliko delovnega razmerja, kot pa za popolnoma pogodbeno razmerje. Tožena stranka je namreč v postopku, ki je bil tak, kot so bili postopki ugotavljanja kršitev delovnih obveznosti v delovnih razmerjih, spoznala tožnico za krivo, ker je povzročila primanjkljaj in je s tem huje kršila (pogodbene) obveznosti. Zato ji je bil izrečen ukrep prenehanja pogodbenega razmerja.

Spor med strankama, ki sicer izvira iz pogodbe, sklenjene na podlagi pravilnika o pravicah in dolžnostih kolporterjev tiska, je spor, ki vsebuje vse elemente (individualnega) delovnega spora. Gre za spor, ki je vsebinsko povsem podoben sporu med delavcem in delodajalcem o delavčevi zatrjevani kršitvi delovne (pogodbene) obveznosti in posledično izrečenemu disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega (pogodbenega) razmerja. Če bi šlo za civilno - čisto pogodbeno razmerje, za prekinitev takega razmerja (pogodbe) ne bi bilo potrebno vodenje posebnega postopka pred disciplinsko komisijo, ne bi bilo potrebno zagotavljati notranje pritožbene poti, in ne bi bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja pogodbenega razmerja, saj bi na primer lahko prišlo do prenehanja pogodbe (določba 629. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89).

Zato je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Novem mestu.