Jedro

Tožnica je bila kot izvajalka BPP prosilki dodeljena za postopek zastopanja pred sodiščem na I. in na II. stopnji. To pomeni, da je bila tožnica dolžna nuditi storitve do dokončanja zadeve na II. stopnji. Katere storitve bodo opravljene in kakšni bodo stroški zastopanja na II. stopnji ni znano že z vročitvijo sodbe sodišča I. stopnje. Prav tako v roku 8 dni od vročitve odločbe sodišča I. stopnje ni znano, da stroškov zastopanja na II. stopnji ne bo. Tožnica je sicer zastopala stranko, ki je s tožbenim zahtevkom uspela, saj je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, vendar pa je bila dolžna glede na odločbo o BPP prosilko, ki ji je bila odobrena BPP, zastopati tudi v postopku na II. stopnji, če bi tožena pravdna stranka vložila pritožbo. Presoja vprašanja ali je storitev v primeru, kot je obravnavani, opravljena v celoti, je torej odvisna od vprašanja, ali se bo postopek nadaljeval na II. stopnji ali ne. Do postopka na II. stopnji ni prišlo, ker nobena izmed strank ni vložila pritožbe. To je bilo znano, ko so potekli roki za vložitev pritožb, tj. s trenutkom pravnomočnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 966/2011 z dne 13. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Kranju zavrgel tožničin predlog za odmero nagrade in stroškov za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na I. in II. stopnji v pravdnem postopku, ki ga je sodišče prejelo 1. 3. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožnica kot odvetnica dodeljena upravičenki do brezplačne pravne pomoči z odločbo št. Bpp 966/2011 z dne 14. 11. 2011 za nudenje izredne BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem I. in II. stopnje zaradi tožbe zaradi plačila 1.750,00 EUR. Organ je ugotovil, da je tožnica službi za BPP izpolnjeno napotnico s stroškovnikom vrnila prepozno, ker je bil predmetni pravdni postopek pravnomočno zaključen s sodbo na podlagi pripoznave P 445/2011 z dne 13. 2. 2012, ki je bila tožnici vročena 15. 2. 2012, napotnico pa je vrnila 1. 3. 2012, torej po poteku 8 dnevnega roka iz petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpolnjeno napotnico št. Bpp 966/2011 z dne 14. 11. 2011 s stroškovnikom vrnila toženki 29. 2. 2012 in ne 1. 3. 2012, kot to navaja toženka, in da je napotnico vrnila v roku za njeno vrnitev, saj se je ta glede na to, da je bila postavljena za svetovanje tako na I. kot na II. stopnji, iztekel 8 dni po pravnomočnosti sodbe. Ker je sodba postala pravnomočna 24. 2. 2012, se je po tožničinem mnenju rok za vrnitev napotnice iztekel 3. 3. 2012 in ne v 8 dneh od dneva, ko je tožnica sodbo prejela. Navaja še, da je organ za Bpp v podobnih primerih štel, da je bila napotnica vrnjena pravočasno, če je bila vrnjena v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe. Z vlogo z dne 11. 5. 2011 je tožnica kot dokaz predložila še dopis toženke št. Bpp 990/2010 z dne 26. 4. 2012, s katerim je toženka tožnici vrnila napotnico, ker je bila ta sodišču vrnjena pred pravnomočnostjo sodbe. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna stroške za opravljene odvetniške storitve v znesku 129,06 EUR, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo z dne 18. 5. 2012 vztraja pri razlogih, na katerih temelji izpodbijani sklep in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. V vlogi z dne 28. 5. 2012 pa navaja okoliščine v zadevi Bpp 990/2010, v kateri je bila tožnici vrnjena napotnica in pojasnjuje, zakaj pravnomočnost v zadevi IV P 343/2011 ni izkazana.

K I. točki izreka Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da se v upravnem sporu nova dejstva in novi dokazi kot tožbeni razlogi lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je bil izpodbijani sklep izdan 13. 3. 2012, sodišče ni upoštevalo dopisa toženke z dne 26. 4. 2012, ki ga je tožnica kot dokaz predložila sodišču z vlogo z dne 11. 5. 2012. Glede na toženkin odgovor z dne 28. 5. 2012 pa sodišče pojasnjuje še, da dejansko stanje v drugi zadevi ne more biti pravno odločilno v obravnavani zadevi. Zato sodišče tudi toženkinih navedb v zvezi z okoliščinami v zadevi Bpp 990/2010 oziroma IV P 343/2011 ni preizkušalo.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica napotnico, ki je bila izdana na podlagi odobrene BPP, vrnila v roku 8 dni po opravljeni storitvi (peti odstavek 40. člena ZBPP).

Plačilo storitev brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP v 30. in 40. členu. V skladu s prvim in petim odstavkom 40. člena ZBPP mora odvetnik v roku 8 dni po opravljeni storitvi brezplačne pravne pomoči vrniti napotnico, sicer ni upravičen do plačila storitev. Po šestem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v prvem odstavku 14. člena določa, da nagrade zajemajo celotno storitev odvetnika od prevzema do dokončanja zadeve, če ta zakon ne določa drugače. Glede na opisano ureditev lahko odvetnik zahteva plačilo nagrade in povračilo stroškov šele, ko je v celoti opravil storitev za katero je bil pooblaščen z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz katere pa ne izhaja, da je rok za vrnitev napotnice vezan na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka, prav tako to ne izhaja iz določb 39. člena ZBPP. Rok vrnitve napotnice je vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica kot izvajalka BPP prosilki dodeljena za postopek zastopanja pred sodiščem na I. in na II. stopnji. To pomeni, da je bila tožnica dolžna nuditi storitve do dokončanja zadeve na II. stopnji. Storitev je v takšnem primeru praviloma opravljena z vročitvijo odločitve sodišča II. stopnje.

Strokovna služba za BPP sicer lahko na podlagi odločbe o odobritvi BPP in v skladu s petim odstavkom 39. člena ZBPP izda več napotnic, npr. za posamezno fazo znotraj vsake oblike pravne pomoči (npr. za sestavo tožbe ali pravnega sredstva). Vendar toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne ugotavlja, da bi bila za postopek na I. stopnji izdana posebna napotnica.

Katere storitve bodo opravljene in kakšni bodo stroški zastopanja na II. stopnji ni znano že z vročitvijo sodbe sodišča I. stopnje. Prav tako v roku 8 dni od vročitve odločbe sodišča I. stopnje ni znano, da stroškov zastopanja na II. stopnji ne bo. Nenazadnje je v pravdnem postopku rok za pritožbo praviloma 15 dni (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), kar bi pomenilo, da bi bilo treba (po stališču, na katerem temelji izpodbijani sklep) v vseh primerih napotnice vrniti še preden bi potekel rok za pritožbo, čeprav je BPP odobrena tudi za postopek na II. stopnji. Odvetnik bi torej napotnico v primerih, v katerih bi bila pritožba vložena, vrnil, še preden bi bila storitev opravljena. Zato je odločitev, ki temelji na stališču, da je rok za vračilo napotnice v primerih kot je obravnavani, začel teči z dnem, ko je bila tožnici vročena sodba sodišča I. stopnje, napačna.

Glede na navedeno rok za vrnitev napotnice ni mogel začeti teči 15. 2. 2012, ko je tožnica prejela sodbo sodišča I. stopnje. Tožnica je sicer zastopala stranko, ki je s tožbenim zahtevkom uspela, saj je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, vendar pa je bila tožnica dolžna glede na odločbo o BPP prosilko, ki ji je bila odobrena BPP, zastopati tudi v postopku na II. stopnji, če bi tožena pravdna stranka vložila pritožbo.

Presoja vprašanja ali je storitev v primeru, kot je obravnavani, opravljena v celoti, je torej odvisna od vprašanja, ali se bo postopek nadaljeval na II. stopnji ali ne. Do postopka na II. stopnji ni prišlo, ker nobena izmed strank ni vložila pritožbe. To je bilo znano, ko so potekli roki za vložitev pritožb, tj. s trenutkom pravnomočnosti. To pomeni, da v tem primeru po naravi stvari rok za vrnitev napotnice iz petega odstavka 40. člena ZBPP ne more začeti teči preden je ta okoliščina znana, ta pa ne more biti znana pred potekom roka za vložitev pritožbe. Določb ZBPP namreč ni mogoče razlagati tako, da bi 8 dnevni rok za vrnitev napotnice začel teči od takrat, ko je bilo opravljena storitev, za katero odvetnik v času, ko je bila opravljena, ni mogel vedeti, da je zadnja. Nenazadnje se je morala odvetnica v okviru pooblastila za zastopanje seznaniti tudi z okoliščino, da je prvostopenjska sodba postala pravnomočna, kar pomeni, da je šele s tem opravila storitev, ki jo je bila dolžna opraviti glede na obseg odobrene BPP.

Ker med strankama ni sporno, da je postala sodba P 445/2011 z dne 13. 2. 2012 pravnomočna 24. 2. 2012, je napotnica, tudi če je bila vrnjena 1. 3. 2012, nedvomno vrnjena v roku 8 dni po opravljeni storitvi, torej pravočasno. To pomeni, da za odločitev ni pomembno, ali je tožnica napotnico vrnila že 29. 2. 2012, zato sodišče tega tožbenega ugovora ni preizkušalo.

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava (posledično je bilo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, tožeča stranka težko popravljive škode niti ne zatrjuje in tudi narava stvari (delitev oblasti) v danih okoliščinah konkretnega primera odločanja sodišča o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne zahteva.

K II. točki izreka V primeru, ko sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 20 % DDV, torej za 70 EUR. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da ji bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). V skladu z določbo 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožnikom ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če bi v postopku nastali tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti stroški povrnejo na podlagi zakona, ki ureja pravdni postopek in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).