Jedro

ZZDO uporablja izraz "predstojnik" za funkcionarja, ki vodi upravni organ (2. odstavek 3. člena ZZDO). Izraza predstojnik tudi v 8. točki 45. člena ZZDO ni mogoče drugače pojmovati, le da je v tej določbi izenačena odklonitev delovnega naloga predstojnika in višjega upravnega delavca. Čeprav je delavec odklonil telefonsko odredbo svojega neposredno nadrejenega delavca, ni storil očitane disciplinske kršitve po 8. točki 45. člena ZDDO - odklonitev delovnih nalog predstojnika, saj nadrejeni delavec ni bil predstojnik oz. višji upravni delavec. Zato tožnik ni storil očitane hujše kršitve delovnih obveznosti iz 8. točke 45. člena ZDDO, izdani sklepi o disciplinski odgovornosti pa so nezakoniti.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odločba tožene stranke št. 1201-I-48/2-94, z dne 27.1.1995, s katero je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve in odločba disciplinske komisije Vlade RS št. 172-17/95, z dne 4.5.1995, s katero je bila potrjena prvostopna odločba, se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 98.063,00 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 21.1.1999 dalje do plačila, v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe." 2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 33.387,00 SIT pritožbenih stroškov, v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločbe načelnika Uprave za X. tožene stranke z dne 27.1.1995 in odločbe disciplinske komisije Vlade RS z dne 4.5.1995, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo enega leta, ter zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Pri tem je ugotovilo, da je tožnik dejansko storil disciplinsko kršitev, za katero je bil spoznan za odgovornega, to je, da je dne 30.11.1994 odklonil delovni nalog svojega predstojnika v smislu določb 8. tč.

45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90 - 38/99).

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem graja zaključke sodišča prave stopnje, da naj bi imel njegov neposredno nadrejeni M. M., ki naj bi mu tožnik dne 30.11.1994 odklonil odrejeno delo, status predstojnika, oz. da naj bi imel po ZDDO vsak nadrejeni status predstojnika, tako da že iz tega vidika dejanski stan očitane disciplinske kršitve ni bil podan.

Pritožba je utemeljena.

Razlogovanje prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi o drugačnem pomenu izraza "predstojnik" v ZDDO ni utemeljeno. Tudi ZDDO uporablja izraz "predstojnik" za funkcionarja, ki vodi upravni organ (2. odst. 3. člena ZDDO). Izraza predstojnik tudi v 8. tč. 45. člena ZDDO ni mogoče drugače pojmovati, le da je v tej določbi v disciplinskem smislu izenačena odklonitev delovnega naloga predstojnika in višjega upravnega delavca.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo pred prvostopnim sodiščem sicer prepričljivo ugotovljeno, da je tožnik dne 30.11.1994 odklonil telefonsko odredbo, da takoj opravi obračun goriva, ki mu jo je podal neposredno nadrejeni v operativno-komunikativnem centru M. M. Nedvomno pa M. ni imel statusa predstojnika v gornjem smislu, niti statusa višjega upravnega delavca iz 15. člena ZDDO. Zato v tem primeru ni šlo za odklonitev delovne naloge svojega predstojnika, kot so tožnikovo disciplinsko kršitev (v smislu določb 8. tč. 45. člena ZDDO) opredelili disciplinski organi tožene stranke. Glede na to tožniku sporni disciplinski ukrep ni bil zakonito izrečen.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče v skladu z določili člena 373, tč. 4, v času izdaje prvostopne sodbe veljavnega ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku ugodilo in sporni disciplinski odločbi kot nezakoniti razveljavilo.

V posledici takšnega izida postopka je bila tožena stranka v skladu z določili 1. odst. 154. člena ZPP dolžna povrniti tožniku priglašene in potrebne stroške za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v znesku 98.063,00 SIT (odvetniška nagrada po tarifi za sestavo tožbe, dveh pripravljalnih spisov in zastopanje na dveh obravnavah ter pavšal izdatkov po 15. členu tarife) in 33.387,00 SIT stroškov za sestavo pritožbe po odvetniku.