Jedro

Samostojni podjetnik posameznik je po sedmem odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) fizična oseba, ki po prvem odstavku 5. člena ZGD odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, tako s tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, kot tudi z drugim. Prav s tem je podana izključna vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, ki je v vsakem primeru premoženje fizične osebe. To pa pomeni, da sta bili terjatvi v smislu prvega in drugega odstavka 117. člena ZPPSL ex lege pobotani na dan začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ..., z dne ... in toženo stranko obsodilo na povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 18.000,00 SIT.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožil toženec po svojem pooblaščencu. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po 1. do 3. tč. prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožnik meni, da je stališče prvostopnega sodišča o nevzajemnosti terjatev obeh strank napačno. Če toženec, kot fizična oseba, za dolgove iz svoje dejavnosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, potem bi tudi terjatve, ki jih kot fizična oseba ima, lahko pobotal v stečaju pravnega prednika tožeče stranke. Pritožnik tudi meni, da bi moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem P. J. ugotoviti ustno sklenjen dogovor, kot dodatek k 14. členu pogodbe o poslovnem sodelovanju (priloga B2). Zoper načela vestnosti in poštenja je nespoštovanje dogovora, po katerem naj bi usluge in material, ki so predmet tožbenega zahtevka, dobil prav za neporavnano odpravnino, ki mu je šla za 21 let delovne dobe v stečajnem dolžniku.

Na vročeno pritožbo nasprotna stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede toženčeve terjatve, ki je šla temu iz naslova odpravnin kot trajno presežnemu delavcu stečajnega dolžnika, prodanega v stečaju in, katere prenehanje zaradi pobota po prvem in drugem odstavku 117. člena ZPPSL je toženec v sporu zatrjeval, ugotovilo: da gre pri terjatvi tožeče stranke in terjatvi presežnega delavca A. B. za istovrstni in pobotljivi terjatvi, ki pa nista tudi vzajemni. Ta, po določilih 336. člena ZOR predpisan in tudi v konkretnem primeru upošteven pogoj po mnenju prvostopnega sodišča ni podan zato, ker je upnik nasprotne terjatve A. B. kot fizična oseba, medtem ko je dolžnik vtoževane terjatve podjetje O. - B. A. Ante s.p. Stališče je prvostopno sodišče razložilo s tem, da ni mogoče enačiti premoženja, ki pripada fizični osebi in tistega, ki ji pripada kot podjetniku. Slednji mora voditi poslovne knjige, sestavljati letna poročila, med prihodke podjetja ne štejejo prihodki fizične osebe (npr. odpravnine).

Pritožbeno sodišče se s takšnim materialnopravnim naziranjem ne strinja. Samostojni podjetnik posameznik je po sedmem odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) fizična oseba, ki po prvem odstavku 5. člena ZGD odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, tako s tistim, ki je v zvezi z njegovo dejavnostjo, kot tudi z drugim. Prav s tem je podana izključna vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, ki je v vsakem primeru premoženje fizične osebe. To pa pomeni, da sta bili terjatvi v smislu prvega in drugega odstavka 117. člena ZPPSL ex lege pobotani na dan začetka stečajnega postopka.

Čeprav je sodišče druge stopnje na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev v prvostopni sodbi prišlo do drugačne materialnopravne presoje, ni moglo spremeniti prvostopne sodbe (primerjaj 4. točko 358. člena ZPP). Ta namreč ne vsebuje razlogov glede višine toženčeve terjatve, saj se sodišče prve stopnje zaradi navedenega materialnopravnega stališča, z njo ni ukvarjalo. Tako se ni opredelilo do zneska, razvidnega iz 4. točke toženčeve pripravljalne vloge z dne 12.3.2001 (red. št. 16 spisa) in v posledici ni ugotavljalo, v kolikšnem obsegu bi zaradi pobota v stečajnem postopku prenehala terjatev tožeče stranke. Zato, da bo sodišče prve stopnje za pravilno materialnopravno presojo v tem sporu ugotovilo še potrebna odločilna dejstva, je bilo treba pritožbi ugoditi, napadeno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).