Jedro

I. Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. II. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19.6.2003 ter priznanje pravic iz delovnega razmerja od 20.6.2003 dalje in vrnitev tožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da je bil zaradi dne 11.6.2003 ugotovljene alkoholiziranosti tožnika na delu, upoštevaje tudi zahteve in okoliščine njegovega dela, podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 110. in 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/02), saj je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo v vinjenem stanju izrecno prepovedano.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in kot pravilno potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da z alkotestom prepričljivo ugotovljena prisotnost alkohola v izdihanem zraku 1,70 ‰ dokazuje takšno stopnjo alkoholiziranosti, ki upoštevaje okoliščine tožnikovega dela, na katerem je bil med drugim zadolžen za nastavitve parametrov proizvodnega procesa na delovnih napravah in med katerim se je moral gibati po ozkih, tudi nezaščitenih prehodih na višini tudi do treh metrov, pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko vročena šele 27.6.2003, tako da mu je tožena stranka nezakonito zaključila delovno razmerje že z 19.6.2003, hkrati pa je sporna izredna odpoved o zaposlitvi nezakonita, ker tožniku ni bila vročena v zakonitem 15-dnevnem roku od kar je tožena stranka zvedela za razloge, ki utemeljujejo izredno odpoved, saj so bila vsa pravno pomembna dejstva v zvezi s tožniku očitanim ravnanjem znana že 11.6.2003. Poleg tega ponavlja trditve, da je bil alkotest opravljen z aparaturo, ki ni bila brezhibna, tako da rezultat alkotesta ni bil realen. Na to kaže tudi dejstvo, da tožnik sicer ni kazal znakov vinjenosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta izrecno ugotovili, da je tožena stranka po svojih delavcih dne 19.6.2003 v prostorih tožene stranke osebno vročila listino o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnik prevzem listine odklonil, je vročevalec to ustrezno zabeležil na vročilnici. Revizijsko sodišče soglaša, da je bila na tak način na podlagi 3. odstavka 87. člena ZDR in 144. člena ZPP listina o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku veljavno vročena dne 19.6.2003, torej v okviru 15-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZPP. Dejstvo, da naj bi tožnik to listino kasneje prevzel šele 27.6.2003, na veljavnost njene vročitve z 19.6.2003 ne more vplivati.

Revizijske navedbe, da naj bi bil alkotest opravljen z aparaturo, ki ni bila tehnično brezhibna, in zato rezultat alkotesta ni bil realen, ter da je tožnik do preizkusa alkoholiziranosti svoje delo opravljal brezhibno, pomenijo poskus uveljavljanja drugačnega dejanskega stanja. To v reviziji ni dovoljeno in zato sodišče teh navedb ni moglo upoštevati.

Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Zato sodišče soglaša, da so bili izpolnjeni zakoniti razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 110. in 111. člena ZDR. Da tožnik zaradi ugotovljene visoke stopnje alkoholiziranosti ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kaže tudi dejstvo, da mu je tožena stranka v skladu z 2. odstavkom 111. člena ZDR prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka izredne odpovedi.

Glede na povedano revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.