Jedro

Na odločitev o zadevi ne more vplivati dejstvo, če je bila tožnikoma že po izrečenem ukrepu urbanističnega inšpektorja izdana odločba o dovolitvi priglašenih del.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 732/97-6 z dne 17.3.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo pritožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 25.3.1997. Z njo je tožena stranka odpravila 2. in 3. točko izreka odločbe z dne 24.7.1995, ju nadomestila z novima točkama in v ostalem delu zavrnila pritožbo. Pod točko 1. izreka navedene odločbe je urbanistični inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor odločil, da morata tožnika kot investitorja do 1.9.1995 odstraniti betonski oporni zid dolžine 21 m, višine 20-140 cm na južni parcelni meji in dolžine 20 m, višine 20-100 cm na vzhodni parcelni meji na zemljišču s parc. št. 204/112 k.o. G., ter vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se strinja z izpodbijano odločbo in pritrjuje njeni obrazložitvi.

Tožnika v času, ko je bil odrejen inšpekcijski ukrep, za postavitev spornega zidu, nista imela odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki bi jo morala imeti po določbi 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/89 in RS, št. 26/90 in 18/93, ZUN). Po določbi 51. člena ZUN mora namreč investitor dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pred pričetkom del priglasiti pristojnemu upravnemu organu in če ta ugotovi, da zadostuje priglasitev, izda odločbo o dovolitvi priglašenih del, ki pa učinkuje šele, ko postane pravnomočna. Da tožnika v času, ko je bil odrejen inšpekcijski ukrep, za postavitev spornega zidu nista imela ustreznega dovoljenja, izhaja iz podatkov v upravnih spisih in tudi iz tožbenih navedb. Gradnja spornega zidu je bila tožnikoma dovoljena z odločbo z dne 14.3.1996, torej po izreku spornega inšpekcijskega ukrepa. Ker je za presojo pravilnosti odločitve pomembno dejansko stanje v času odločanja, takrat pa tožnika za sporni objekt nista imela dovoljenja, je tudi po presoji sodišča izrek inšpekcijskega ukrepa utemeljen. Kasnejša pridobitev dovoljenja pa ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari. Lahko pa tožnika, če je odločba o dovolitvi priglašenih del pravnomočna, predlagata ustavitev izvršbe.

Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbenemu zahtevku ugodi v celoti. V pritožbi navajata, da dejansko v času izdaje ukrepa inšpekcijskega organa nista imela dovoljenja. V času izdaje odločbe tožene stranke pa je že bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del. Ta sicer še ni postala pravnomočna, vendar se je zoper njo pritožila le stranka, v katere korist je bila odločba izdana, to je tožeča stranka v tej zadevi. S tem se je situacija, ki bi opravičevala izdajo odločbe tožene stranke, spremenila in njena odločba ni imela nobenega smisla več.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ni sporno, da tožnika pred pričetkom gradnje predmetnega objekta nista imela pravnomočne odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki pa bi jo, glede na določbe ZUN, morala imeti. Zato na odločitev o tej zadevi, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ne more vplivati dejstvo, če je bila tožnikoma že po izrečenem ukrepu urbanističnega inšpektorja izdana odločba o dovolitvi priglašenih del. Kakšen vpliv ima taka, pozneje izdana odločba, ki niti ni dokončna, če je tožnik, kot sam navaja, vložil proti njej pritožbo, je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča v tem upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.