Jedro

Ker je tožeča stranka med pravdo spremenila svoj naslov in tega ni sporočila sodišču prve stopnje do glavne obravnave, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ji je vročitev sodnih pisanj opravljalo s pritrditvijo na sodno desko. Zato se tudi utemeljeno šteje, da je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena in ko je to predlagala navzoča prvotožena stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno odredilo mirovanje postopka, zaradi česar so nastopili pravni učinki tega procesnega inštituta v smislu člena 210 ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo ta pravdni postopek in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov prvotožene stranke v znesku 167,81 EUR v roku 15 dni brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz razlogov sklepa izhaja, da je v zadevi na podlagi sklepa z dne 15.1.2008 prišlo do mirovanja postopka, tožeča stranka pa v roku štirih mesecev ni predlagala nadaljevanja tega, zato je nastopila zakonska domneva o umiku tožbe na osnovi tretjega odstavka člena 210 Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje tožeča stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlaga razveljavitev napadanega sklepa na pritožbeni stopnji. Poudarja, da je bila po vložitvi tožbe deložirana in je morala najprej poskrbeti za drugo stanovanje zase in mladoletno hčerko, zato ni mogla pravočasno sporočiti spremembe naslova bivališča, to pa je storila 4.4.2008, tedaj še znotraj roka, v katerem bi lahko predlagala nadaljevanje postopka v mirovanju. Zato sodišče prve stopnje sklepa o ustavitvi postopka ne bi smelo izdati.

Pritožba ni utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka vložila tožbo, v kateri je navedla svoj naslov prebivališča .... Nato se je očitno preselila, saj je na primer ob vročitvi tožbenega odgovora prvotožene stranke že prišlo do situacije, ko se je poštna pošiljka vrnila z oznako preseljen, enako pa nato poštna pošiljka ob priliki vročitve vabila za glavno obravnavo z dne 15.1.2008. Ker je tožeča stranka med pravdo spremenila svoj naslov in tega ni sporočila sodišču prve stopnje do glavne obravnave dne 15.1.2008, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ji je vročitev sodnih pisanj opravljalo s pritrditvijo na sodno desko. Zato se tudi utemeljeno šteje, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na glavno obravnavo dne 15.1.2008 in ko je to predlagala navzoča prvotožena stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno odredilo mirovanje postopka, zaradi česar so nastopili pravni učinki tega procesnega inštituta v smislu člena 210 ZPP. Po teh postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje, s tem da se ne more nadaljevati preden ne potečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, če nobena stranka v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja tega pa se šteje, da je tožba umaknjena.

V danem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila vročitev sklepa o mirovanju z nabitjem na sodno desko, tožeči stranki pravilno opravljena, zato bi morala ta predlagati nadaljevanje postopka najpozneje v štirih mesecih od mirovanja (s tem, da se do treh mesecev, postopek ni mogel nadaljevati). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da formalno zahteve za nadaljevanje postopka ni podala, pravilno pa si tudi razlaga vsebino njenega dopisa z dne 4.4.2008 z označbo novega naslova tožeče stranke, ko ugotavlja, da v tem dopisu ni izrecno predlagala nadaljevanja postopka in zato navedeni dopis ne more nadomestiti tega procesnega dejanja. Tako pa je v smislu člena 210 ZPP prišlo do domneve umika tožbe in je sodišče prve stopnje posledično utemeljeno ta pravdni postopek ustavilo. Pritožbeno sodišče to odločitev zato sprejema kot materialnopravno in procesno pravilno.

Pritožbena izvajanja na pravilnost te odločitve ne morejo imeti vpliva. Vročanje sodnih pošiljk je bilo v postopku tožnici pravilno opravljeno in temelji na dejstvu, da tožeča stranka ni pravočasno sporočila spremenjenega naslova bivališča, kot bi ob zadostni procesni skrbnosti morala. Vedela je za vloženo tožbo in potrebno izvedbo postopka po tej. Nato ji je bil tudi pravilno vročen sklep o mirovanju postopka z nabitjem na sodno desko. Tožeča stranka pa v pritožbi sama pojasnjuje, da je na sodišču preverjala stanje postopka in 4.4.2008 tudi pisno obvestila sodišče prve stopnje o spremembi naslova (prej pa že enkrat po telefonu), tako je lahko zvedela, da je izdan sklep o mirovanju postopka in bi morala tudi pravočasno predlagati nadaljevanje postopka, kot ji je nalagal člen 210 ZPP.

Zgolj sporočilo o spremembi naslova bivališča, za katerega tudi sodišče prve stopnje ugotavlja, da ga je tožeča stranka poslala 4.4.2008, v katerem pa izrecno nadaljevanja postopka ni predlagala, ne more nadomestiti predloga za nadaljevanje postopka v upoštevni, relevantni vsebini, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Drugačno pritožbeno stališče, po katerem bi moralo sodišče prve stopnje tožničin dopis z dne 4.4.2008 šteti kot predlog za nadaljevanje postopka, tako ne more vzdržati. Sicer pa v skladu s členom 210 ZPP pred potekom treh mesecev od uvedenega mirovanja postopka, do nadaljevanja tega ne more priti, zato tudi niso upoštevni predlogi za nadaljevanje postopka, ki jih pravdna stranka poda pred potekom treh mesecev od mirovanja postopka.

Pritožbi tako ni mogoče priznati uspeha. Ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, je tako pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.