Jedro

Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti.

Izrek

I. Sprememba tožbe se dovoli.

II. Tožba se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje naložil tožnici, da na lastne stroške z območja varovalnega pasu ceste odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje – velike table z oglasom (...), ki je postavljena na zemljišču s parc. št. ..., k. o. ...o, v varovalnem pasu krajevne ceste (LZ), odseka ..., brez soglasja upravljavca občinske ceste (1. točka izreka). Rok za izvršitev 1. točke izreka je 15 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka), o čemer mora tožnica takoj obvestiti prvostopenjski organ (3. točka izreka). Odločeno je bilo še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ prve stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 97. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) uvedel inšpekcijski postopek v zvezi s postavitvijo objekta za oglaševanje z ID ....

3. Pri inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je na zemljišču s parc. št. ..., k. o. ..., v lasti družbe A., d. o. o., v 10 metrskem varovalnem pasu krajevne ceste (LZ), odseka ... na razdalji 6,37 m od zunanjega skrajnega roba pločnika, vzporedno ob pločniku, merjeno pravokotno na pločnik občinske ceste, brez soglasja upravljavca občinske ceste postavljen objekt za obveščanje in oglaševanje - velika tabla z oglasom z napisom .... Ker objekt ne stoji na javni površini v lasti MOL, je organ izdal odločbo na podlagi ZCes-1. 4. Tožnica je v okviru pravice do izjave poudarila, da je reklamni pano na zasebnem zemljišču in da je njegova postavitev skladna s 60. členom OPN MOL ID in Prilogo 3 - podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje1, saj je bil postavljen znotraj območja, v katerem so dovoljeni vsi oglasni objekti. Za postavitev panoja je tožnica 2. 2. 2016 na pristojen Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet vložila vlogo za prometno soglasje, na katerega pa še ni prejela odgovora.

5. Organ druge stopnje (v nadaljevanju tožena stranka) je zavrnil tožničino pritožbo in zahtevo za povrnitev stroškov postopka (1. in 2. točka izreka). Ugotovil je še, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točka izreka). Zavrnil je tožničine ugovore glede pravilne zakonske podlage za odločanje v zadevi z obrazložitvijo, da je ZCes-1 specialnejši predpis od Gradbenega zakonika (v nadaljevanju GZ). Izrečeni ukrep je po oceni tožene stranke sorazmeren, saj je tožnici omogočal, da v določenem roku sama vzpostavi prejšnje stanje.

6. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga odpravo izpodbijanega upravnega akta in priglaša stroške postopka v upravnem sporu. Po njenem mnenju je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala na podlagi zmotne uporabe materialnega prava, saj bi morala uporabiti določbe GZ, poleg tega pa je ukrep izrekla v nasprotju z načelom sorazmernosti. Meni, da je lokacija objekta v skladu s 60. členom OPN POL ID in Prilogo 3 - Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov oglaševanja. Trdi, da je sporni objekt postavljen v območju, kjer so dovoljeni vsi oglasni objekti, in da je postavitev objekta skladna z relevantnimi prostorskimi akti. Pojasnjuje, da gre za enostaven objekt, saj njegova oglasna površina ne presega 40 m2. Zato naj bi izpolnjeval pogoje iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, čemur tožena stranka naj ne bi oporekala. Meni, da postavitev spornega objekta izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena GZ. Izpodbijana odločba naj bi bila neobrazložena glede uporabe materialnega prava, poleg tega naj bi bila onemogočena tožničina pravica do izjave. Opozarja, da bi moral organ prve stopnje izreči drugačen ukrep, in sicer opozorilo ali ukrep odprave nepravilnosti in določitve roka za odpravo nepravilnosti. Trdi, da je odstranitev objektov skrajen ukrep, ki ima zanjo usodne posledice.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Poudarja, da skladnost postavitve objekta za obveščanje in oglaševanje z OPN MOL - ID ne more nadomestiti zahtevanega soglasja iz 97. člena ZCes-1, ki ga tožnica ni pridobila. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. V pripravljalni vlogi tožnica ponavlja in konkretizira svoje navedbe iz tožbe.

9. Sodišče je 14. 6. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnik posameznik. Stranki na glavni obravnavi nista imeli pripomb glede sestave sodišča. 10. Dne 20. 6. 2022 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo, priloge sodnega spisa (A2 do A10) in na naroku za glavno obravnavo prejeto spremembo tožbe. Zaslišalo je tudi tožničinega zakonitega zastopnika.

**K I. točki izreka:**

11. Tožnica je na glavni obravnavi tožbo spremenila tako, da je namesto dajatvenega uveljavljala ugotovitveni tožbeni zahtevek. Sodišče je spremembo tožbe v skladu z določbo 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 dovolilo, saj je presodilo, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Po oceni sodišča gre ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, le za tožničino spremembo opredelitve tožbene zahteve glede na učinek, ki ga želi doseči2, 3. **K II. točki izreka:**

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

14. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da tožnica ni pridobila soglasja za postavitev oglasnega objekta4, kot to določa 97. člen ZCes-1, in da stoji objekt na nepremičnini v zasebni lasti. Sporen je odgovor na vprašanje, ali je soglasje potrebno tudi za objekte, ki so na zasebnih zemljiščih.

15. ZCes-1 določa, da se varovalni pas občinske ceste meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi ter znaša pri lokalnih cestah največ 10 metrov (četrti odstavek 97. člena), pri čemer lahko občina z odlokom predpiše manjšo širino varovalnih pasov (peti odstavek 97. člena). Iz drugega odstavka 12. člena Odloka o občinskih cestah Mestne občine Ljubljana pa izhaja, da znaša varovalni pas pri krajevni cesti (LZ) 10 metrov.

16. Iz izpodbijane odločbe in spisov, ki se nanašajo na zadevo, je razvidno, da stoji sporna oglasna tabla znotraj varovalnega pasu ceste, saj je postavljena 6,37 metra od zunanjega skrajnega roba pločnika, vzporedno ob pločniku, merjeno pravokotno na pločnik občinske ceste. Iz tožničinega trditvenega gradiva ni razvidno, da bi tožnica prerekala navedeno oddaljenost panoja od skrajnega zunanjega roba pločnika, kar po presoji sodišča pomeni, da med strankama ni sporno dejstvo, da je tožena stranka uporabila merilo iz četrtega odstavka 97. člena ZCes-1. Ob takem stanju stvari pa tožnica ni izpodbila presoje tožene stranke glede situacijskih okoliščin postavitve navedenih oglasnih tabel, ki upošteva pravilna zakonska izhodišča. Zato na presojo v obravnavani zadevi ne more vplivati tožničino stališče, da je pano postavljen skladno s 60. členom OPN MOL ID in Prilogo 3 ter izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena GZ, saj izpolnjevanje teh pogojev ni predmet presoje v obravnavani zadevi. V tem postopku se presoja le pravilnost inšpekcijskega ukrepa, ki je bil izrečen na podlagi 118. člena ZCes-1 ob upoštevanju navedenih izhodišč tega zakona.

17. Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 namreč dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste5, ki pa ga tožnica v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobila. Trdila je sicer, da je vložila vlogo za pridobitev soglasja za postavitev spornega oglasnega objekta, na katero ni dobila odgovora, vendar pa sodišče pojasnjuje, da to dejstvo ne vpliva na presojo v obravnavani zadevi, saj ni sporno, da tožnica zahtevanega soglasja ni imela ne v času postavitve objektov ne v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker so v skladu z ZCes-1 posegi v varovalni pas ceste omejeni, lahko občinski inšpekcijski organ po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1 odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanja, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja, ne glede na to, da je objekt postavljen na nepremičnini v zasebni lasti. Zato po presoji sodišča ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da je objekt postavljen v skladu z GZ. ZCes-1 kot lex specialis namreč med drugim določa posebne pogoje oglaševanja v varovanem pasu cest in ga je zato treba upoštevati v vsakem primeru, ko gre za oglaševanje ob cestah.

18. Glede tožbenega ugovora v zvezi s kršitvijo pravice do izjave v upravnem postopku sodišče ugotavlja, da je bilo tožnici 12. 2. 2019 posredovano obvestilo o uvedbi inšpekcijskega postopka, ki mu je bil priložen zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 4. 2. 2019. Iz vsebine zapisnika in priloženih fotografij stanja je razvidno, da je organ prve stopnje tožnico seznanil z dejstvi, ki jih je ugotovil ob ogledu in so za odločitev bistvena ter ji v zvezi s tem omogočil pisno ali ustno izjavo v treh dneh od prejema poziva. S tem je bila po presoji sodišča tožnici dana možnost, da se izjavi o zadevi, ki jo je tudi izkoristila, saj je 12. 3. 2018 podala svojo izjavo glede ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Dejstvo, da predmetnega soglasja nima, je tožnica potrdila v svojem odgovoru. Zato poizvedba tožene stranke, ki se nanaša na zbirko dokumentarnega gradiva MOL 4. 2. 2019 glede stanja soglasja za postavitev objekta v varovani pas ceste ne pomeni ugotavljanja dejstev, ki stranki niso znane, temveč le preverjanje ali ima določena oglasna tabla zahtevano soglasje. Ob ugotovitvi, da soglasja ni, je inšpektor v obravnavani zadevi uvedel inšpekcijski postopek in o tem seznanil tožnico. V obvestilu o uvedbi inšpekcijskega postopka je bila tožnica pozvana, da poda morebitne pripombe na zapisnik ter se izreče o vseh morebitnih drugih dejstvih in okoliščinah glede nadzora. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožnici ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP, saj je imela možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenem uspehu v postopku.

19. Po oceni sodišča ni utemeljen niti ugovor o nesorazmernosti izrečenega ukrepa. Glede na pomembnost varovane dobrine in ob upoštevanju nespornega dejstva, da tožnica ni imela soglasja za postavitev sporne oglasne table v varovalnem pasu ceste, je po oceni sodišča tak ukrep primeren in sorazmeren, saj splošna varnost v prometu prevlada na ekonomskimi interesi posameznika. Tudi v 118. členu ZCes-1 ni predvidenega nobenega milejšega ali drugačnega ukrepa (od izrečenega) v primeru postavitve objekta za obveščanje in oglaševanje brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem.

20. Glede na vse navedeno je izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K III. točki izreka:**

21. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del s prilogami (Uradni list RS, št. 78/10 s spremembami). 2 Glej sklep VSRS opr. št. I Up 45/2019 z dne 3. 7. 2019, 9. točka obrazložitve; 3 Iz predloga spremembe tožbe namreč izhaja, da je bila izpodbijana odločba izvršena. Posledično tožnica spreminja tožbo tako, da namesto dajatvenega uveljavlja ugotovitveni tožbeni zahtevek. Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe utemeljuje s preprečitvijo bodočega potencialno napačnega postopanja upravnega organa ter s pridobitvijo pravnega naslova za uveljavljanje povrnitve škode od tožene stranke. 4 Navedeno je potrdil tudi zakoniti zastopnik tožnice, ko je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da je vlogo za soglasje vložil februarja 2016, vendar do glavne obravnave nanjo ni dobil nobenega odgovora. 5 Po 95. členu ZCes-1 je to občinska uprava.