5. 11. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 5. novembra 2009

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana št. 22-846/2008/1 z dne 3. 4. 2008, je pristojna Postaja prometne policije Ljubljana.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 234. členu v zvezi s četrtim odstavkom 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Postaji prometne policije Ljubljana. V sklepu je navedlo, da je bilo po opravljeni poizvedbi na KC Ljubljana ugotovljeno, da oškodovanka ni utrpela takih telesnih poškodb, ki bi lahko bile v smislu prvega odstavka 133. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ) kvalificirane kot lahke telesne poškodbe. Nadalje je navedlo, da obdolžena s svojim ravnanjem ni povzročila telesne poškodbe in da v prometni nesreči ni nastala materialna škoda, zato po njegovem mnenju ni povzročila prometne nesreče in ji ni mogoče očitati prekrška po 234. členu ZVCP-1, temveč le kršitev 49. člena ZVCP-1, za kar sta predpisani sankciji globa in kazenske točke. Glede na navedeno po mnenju Okrajnega sodišča ni podan nobeden izmed razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki izključujejo hitri postopek.

3.Postaja prometne policije Ljubljana vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. Po njenem mnenju iz obdolžilnega predloga izhaja, da je obdolženka zaradi neupoštevanja pravil na prehodu za pešce povzročila prometno nesrečo in s tem kršila četrti odstavek 49. člena ZVCP-1, za kar so bile v času odločanja sodišča predpisane globa in kazenske točke. Na podlagi prvega odstavka 234. člena ZVCP-1 pa naj bi se voznici lahko izrekla tudi prepoved vožnje, kar naj bi izključevalo hitri postopek pri prekrškovnem organu. Glede na navedeno prekrškovni organ meni, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani in predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči določa 52. člen ZP-1. Po drugi alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. V času domnevne storitve prekrška je veljavni ZVCP-1 v 234. členu urejal primere, ko udeleženec cestnega prometa s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. V prvem odstavku je določal, da se takemu kršitelju izrečejo globa in najmanj tri kazenske točke. V drugem odstavku pa je predpisoval stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila, vendar samo za primere, ko je voznik motornega vozila ogrozil drugega udeleženca v prometu ali povzročil prometno nesrečo s kršitvijo taksativno naštetih prometnih pravil oziroma določb.[1]

6.Za odločitev o sporu glede pristojnosti v tem primeru je pravno pomembno, da niti za prekršek po četrtem odstavku 49. člena, niti za prekršek po 234. členu v zvezi s četrtim odstavkom 49. člena ZVCP-1, veljavnega v času domnevne storitve prekrška, ni bila predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, temveč le globa in stranska sankcija kazenskih točk. Kršitve pravil iz 49. člena ZVCP-1 (prehod za pešce) namreč niso bile med taksativno naštetimi kršitvami v drugem odstavku 234. člena ZVCP-1, ki je določal izrek sankcije prepovedi vožnje motornega vozila. Ne glede na to, ali je drugi udeleženki v prometni nesreči nastala lahka telesna poškodba ali ne, torej ni podana okoliščina iz druge alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki bi preprečevala izvedbo hitrega postopka.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojna Postaja prometne policije Ljubljana.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opomba:

[1]Šele po domnevni storitvi prekrška, in sicer z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 37/08 – v nadaljevanju ZVCP-1E), je bil 234. člen ZVCP-1 spremenjen tako, da je v prvem odstavku predpisal fakultativni izrek prepovedi vožnje motornega vozila, če udeleženec cestnega prometa s prekrškom iz tega zakona (torej ni več omejitve zgolj na taksativno naštete kršitve) povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Če se materialni predpis spremeni po storitvi prekrška, se lahko v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 uporabi le, če je za storilca milejši.