Jedro

Ker je izjava o umiku tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, je od trenutka, ko se z njo seznani sodišče nepreklicna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je s sklepom z dne 23. 7. 2020 ustavilo postopek v predmetnem socialnem sporu.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Njen umik je posledica nejasnosti in delne zavedenosti s strani pooblaščenke, ki ga je prepričevala, da je boljše, da tožbo umakne. Pojasnila mu je, da bo skušala delodajalcu predstaviti pravo vsebino spora, vendar se delodajalec na njeno pisanje ni odzval. Zaradi tega je psihično popolnoma sesuta, ima hude panične napade in druge zdravstvene težave. Boji se za svojo prihodnost in družino, saj bo izgubila dom. Za nastalo situacijo sama ni odgovorna. Umik je podala, ker je laično verjela svoji pooblaščenki. Po premisleku pri vloženi tožbi vztraja.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo opozorila, da je razmerje med odvetnikom in stranko zaupno mandatno razmerje, za zlorabo katerega lahko uveljavlja odškodninski zahtevek. Čigava napaka je neposredovanje zdravstvenega kartona ni predmet tega postopka, prav tako ne socialna stiska tožeče stranke. Kolikor bo sodišče pritožbo obravnavalo kot preklic umika, tožena stranka vztraja pri odgovoru na tožbo. Ugovore, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi, bi morala navajati v postopku zoper pooblaščenko ali pa zoper njo sprožiti postopek pred odvetniško zbornico. Dejstvo je, da je tožeča stranka svojo tožbo umaknila, sedaj pa želi meritorno odločitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

6. Iz procesne dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožeča stranka skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami - ZDSS-1) ter 188. členom ZPP pri pristojnem sodišču 15. 7. 2020 podala umik tožbe in zaprosila za čimprejšnjo izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Umik je bil, skladno z določili ZPP, posredovan toženi stranki, ki je 20. 7. 2020 sporočila, da z umikom soglaša. Sodišče je 23. 7. 2020 izdalo sklep, s katerim je postopek ustavilo.

7. Ključno za rešitev nastalega položaja v tem sporu je vprašanje, ali je mogoče umik tožbe preklicati. Umik tožbe je dejanje z neposrednim pravnim učinkom, ki konstitutivno sproži procesni učinek, ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno dejavnostjo med pravdno dejanje stranke in takšen procesno pravni učinek.1 Tožnikov preklic umika tožbe bi bil upošteven le, če bi umik in preklic prispela hkrati, kar pa ni primer.

8. Prvostopno sodišče tako ni kršilo zakona, ko je zaradi podanega umika tožbe postopek ustavilo.

9. Pravilno je zatrjevanje tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da bo tožeča stranka morala morebitne napake oziroma zmote zaradi ravnanja pooblaščenke,2 uveljavljati v drugem ustreznem postopku.3

10. Ker je izjava o umiku tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, je od trenutka, ko se z njo seznani sodišče nepreklicna. Slednje je v predmetni zadevi edino pomembno. Ostale socialne okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, pri presoji pritožbe, ne morejo biti pravno upoštevne.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP) in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Posredna narava pravdnega dejanja umika tožbe je namreč le navidezna, gre za to, da je učinek do dejanja odložen do toženčeve izjave. 2 za katero sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni priglasila pooblastila in formalno ni pooblaščenka tožeče stranke. 3 V postopku ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti na podlagi 131. člena Obligacijskega zakonika oziroma disciplinske odgovornosti na podlagi 59. člena Zakona o odvetništvu. Je pa potrebno poudariti, da je navedene postopke mogoče uspešno voditi zgolj v primeru, če stranka razpolaga z zadostnimi dokazi.