Jedro

Upnik utemeljeno navaja, da so njegovi stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika, ki je vložil (neutemeljeno) pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da ostane v veljavi upnikova ločitvena pravica in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku.

O kasneje nastalih stroških odloča sodišče v postopku, kjer so nastali, le poplačilo se bo opravilo v stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 1.243,03 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.‶

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 140,58 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnika za povrnitev izvršilnih stroškov, priglašenih v pritožbah z dne 28. 7. in 30. 10. 2020. Ugotovilo je, da se je nad dolžnikom 28. 3. 2019 začel stečajni postopek. Upnik je z vlogo z dne 15. 10. 2021 predlagal, da sodišče odloči o stroških njegovih pritožb z dne 28. 7. in 30. 10. 2020. Pritožbeno sodišče je s sklepoma II Ip 302/2020 z dne 23. 9. 2020 in II Ip 67/2021 z dne 17. 3. 2021 sklenilo, da bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo. O plačilu terjatev upniku po začetku stečajnega postopka lahko odloča stečajno sodišče, izvršilno sodišče ne more sprejemati odločitev o obstoju upnikove terjatve do dolžnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da so stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika po stečajnem upravitelju, ki je vložil pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja, da so njegovi stroški nastali po začetku stečaja dolžnika in zaradi ravnanj dolžnika, ki je vložil (neutemeljeno) pritožbo zoper pravilni sklep z dne 8. 7. 2020, da ostane v veljavi upnikova ločitvena pravica in da se bo o poplačilu terjatve odločalo v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da se je nad dolžnikom 28. 3. 2019 začel stečajni postopek, priglašeni stroški upnika pa so bili v utemeljenih pritožbah z dne 28. 7. ter 30. 10. 2020 (drugi in tretji odstavek obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. Zato v teh dejanskih okoliščinah ne velja načelo koncentracije iz 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ne pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov po 252. členu ZFPPIPP ter pravilo o prijavi terjatev iz 296. člena ZFPPIPP. O kasneje nastalih stroških odloča sodišče v postopku, kjer so nastali, le poplačilo se bo opravilo v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku priznalo kot potrebne nadaljnje izvršilne stroške za sestavo pritožbe zoper sklep z dne 15. 7. 2020 v višini 800 točk po 6. točki tarifne številke Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 1000 točk glede na vrednost spornega predmeta), za sestavo pritožbe zoper sklep z dne 23. 10. 2020 v višini 800 točk po 6. točki tarifne številke 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1000 točk glede na vrednost spornega predmeta), materialne stroške 2 % od 1000 točk in 1 % od 600 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, DDV po drugem odstavku 12. člena OT, sodno takso za prvo pritožbo 26,40 EUR in za drugo pritožbo 26,40 EUR. Skupaj znašajo 1.243,03 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 6. Upnik je delno uspel s pritožbo zoper izpodbijani sklep, zato je upravičen do ustreznega dela stroškov za sestavo (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Njegov uspeh znaša 80 %, stroški pa predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe 200 točk po 6. točki tarifne številke 27 OT (ne v presežku do zahtevanih 1000 točk glede na vrednost spornih stroškov), materialni stroški 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT, DDV po drugem odstavku 12. člena OT, sodno takso 26,40 EUR. Skupaj 175,73 EUR, z upoštevanjem uspeha 140,58 EUR.