Jedro

Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Z.M. podaljšalo zadržanje na varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda za čas šest mesecev, od 19. 11. 2018 do najdlje 19. 5. 2019. Odločilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Zoper odločitev o podaljšanju pridržanja se pritožuje nasprotni udeleženec. Smiselno uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zaključek izvedenke v delu, ko ugotavlja, da udeleženec ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, ker ni sposoben redno uživat predpisanih zdravil, nekoliko nenavaden. Izvedenka namreč sama ugotavlja, da udeleženec ni suicidalen, medtem ko je za redno jemanje terapije poskrbljeno tudi na odprtih oddelkih, zato navedeno ne more biti razlog za zadržanje na varovanem oddelku. V nadaljevanju pritožba predvsem izpostavlja, da iz izvedenskega mnenja izhaja zgolj domnevna nevarnost za okolico, ki temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja udeleženca, kar temelji na obnašanju udeleženca v obdobju pred sprejetjem v socialno varstveni zavod. Dejstvo je, da se udeleženca že leta zadržuje na varovani enoti zgolj zaradi domnevne nepredvidljivosti njegovega ravnanja, pa čeprav takšna domneva ni izkazana z njegovimi sedanjimi ravnanji. Izpostavlja, da udeleženec, odkar je nameščen v varovano enoto, ni bil udeležen v nobenem fizičnem sporu. Očita se mu le, da je občasno nanašalen do stanovalcev, verbalno agresiven, razdražljiv in vzkipljiv. V posledici navedenega pritožba zaključuje, da je udeleženec ujetnik svojih prejšnjih dejanj in se mu niti ne ponudi možnosti, da pokaže, ali je sposoben funkcionirati na odprtem oddelku. Udeleženec poziva sodišče, da pretehta na eni strani upravičenost izrečenega ukrepa, ki temelji zgolj na preteklih ravnanjih udeleženca in na drugi strani permanentno poseganje v temeljne človekove pravice udeleženca. Ob tem naj sodišče odgovori na vprašanje, ali domnevna nepredvidljivost udeleženca, ki temelji zgolj na preteklih ravnanjih in obnašanju udeleženca, predstavlja zadosten pravni standard, da se udeležencu permanentno odvzame pravico do osebne svobode. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritrditi je načeloma pritožbi, ko smiselno poudarja, da zdravljenje na varovanem oddelku brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 12. člena Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava), pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člena Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen Ustave). Vendar je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi varovanja same osebe, ki potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v varovanem oddelku brez privolitve izvaja pod posebnimi pogoji, ki jih določa zakon.

5. V skladu s 74. in 75. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, 2. če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, 3. če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 4. če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, 5. če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči in 6. če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo obstoj zgoraj navedenih pogojev in predvsem na podlagi izvedenskega mnenja psihiatrinje zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje pridržanja na varovanem oddelku brez privolitve. Ugotovilo je, da je pri udeležencu podana blaga duševna manjrazvitost z vedenjsko problematiko, organsko razpoloženjsko motnjo ter osebnostne motnje. Udeleženec je duševno manj razvit že od rojstva in tega ni mogoče spremeniti ali izboljšati z zdravljenjem. Delno je mogoče vplivati na vzorec vedenja. Zaradi duševne manjrazvitosti in neustreznega ter neprilagojenega vedenja je socialnemu okolju nevaren. Kljub zdravljenju in vodenju nima dovolj osebnostnih in intelektualnih sposobnosti, da bi lahko v svojem vedenju karkoli spremenil, zato potrebuje stalno oskrbo in varstvo na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda. V konfliktih je nepredvidljiv ter lahko hudo ogrozi zdravje drugih. Nenazadnje je udeleženec že pred sprejemom na zdravljenje huje ogrozil svoje zdravje. Navedeno ogrožanje zdravja je posledica duševne motnje, zaradi katere ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladati svojega ravnanja.

7. Z zaključki sodišča prve stopnje soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pri udeležencu so namreč ugotovljene motnje, ki zmanjšujejo njegovo kritičnost v vsakodnevnih situacijah oziroma je pri udeležencu ugotovljena motnja v posledici njegove duševne bolezni, spremenjena je presoja in ni sposoben obvladovati zanj konfliktnih situacij. Pri udeležencu je funkcionalnost ohranjena prav zaradi strogega nadzora osebja, kot je izpovedala tudi lečeča psihiatrinja. Na podlagi njene izpovedi in izpovedi medicinskega tehnika ter socialne delavke, predvsem pa na podlagi jasnega in strokovnega izvedenskega mnenja, ki mu v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnik ni nasprotoval, je sodišče lahko upravičeno zaključilo, da pri udeležencu obstoji takšna duševna motnja, zaradi katere bi udeleženec na odprtem oddelku hudo ogrožal zdravje in življenje ostalih stanovalcev ter bi, v kolikor se slednji ne bi obnašali po njegovih pričakovanjih ali bi mu nasprotovali, agresivno reagiral proti njim, saj je nepredvidljiv in se hitro razburi. Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja. Ravnanje pritožnika pred zadržanjem v socialno varstvenem zavodu odraža njegovo bolezensko stanje, zaradi katerega je bil udeleženec v preteklosti zadržan, upoštevaje jasne izvedenkine ugotovitve pa je še vedno podan obstoj nevarnosti ogrožanja sebe in drugih. Zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti je v konkretnem primeru zaenkrat še ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 8. Pritožbeni razlogi niso podani, in ker tudi ni storjena nobena kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP).

9. O priglašenih stroških pritožbenega postopka višje sodišče ni odločalo, saj glede na 51. člen ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral kriti kateri od udeležencev postopka, temveč bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.