Jedro

V izreku pisno izdelane sodbe Vrhovnega sodišča je prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu višine kazni zapora, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani določilo obsojencu.

Izrek

Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 6021/2010 z dne 5. marca 2015 se popravi tako, da se: - v točki I izreka besedilo „upoštevaje že določeno kazen 4 (štiri) mesece zapora za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonika iz izpodbijane sodbe“ pravilno glasi „upoštevaje že določeno kazen 4 (štiri) leta zapora za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonika iz izpodbijane sodbe.“ - v 39. točki obrazložitve besedilo „določilo kazen štiri mesece zapora“ pravilno glasi „določilo kazen štiri leta in šest mesecev zapora.“

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega D. P. in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 6021/2010 z dne 9. 11. 2010 v zvezi s popravnima sklepoma III K 6021/2010 z dne 9. 11. 2010 in III K 6021/2010 z dne 17. 4. 2012, glede kaznivega dejanja opisanega pod točko III izreka, spremenilo v pravni opredelitvi in kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je namreč D. P. pod točko I izreka spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), za katero mu je določilo kazen štiri leta zapora in kaznivega dejanja izsiljevanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 213. člena KZ-1 (točka III izreka), za katero mu je določilo kazen pet let zapora in mu na podlagi 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1, izreklo enotno kazen osem let in pet mesecev zapora. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 6021/2010 z dne 1. 3. 2012 pritožbi obsojenega in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

2. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je zahteva za varstvo zakonitosti obsojenčevega zagovornika utemeljena v delu, ki se nanaša na kršitev kazenskega zakona v zvezi s kaznivim dejanjem izsiljevanja pod točko III izreka prvostopenjske sodbe. Zato je pravnomočno sodbo glede tega dejanja, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) spremenilo tako, da je obsojenčevo ravnanje pravno opredelilo po prvem odstavku 213. člena KZ-1 in mu na podlagi te zakonske določbe določilo kazen štiri leta in šest mesecev zapora ter mu zatem, ob upoštevanju že določene kazni štiri leta zapora za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, na podlagi 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen osem let zapora. V ostalem je zahtevi za varstvo zakonitosti obsojenega in njegovega zagovornika zavrnilo.

3. Po določbi prvega odstavka 365. člena ZKP pomote v imenih, številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom popravi s posebnim sklepom predsednik senata na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti.

4. V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je v osmi vrsti točke I izreka pisno izdelane sodbe Vrhovnega sodišča prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu višine kazni zapora, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani obsojenemu določilo za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, opisano v točki I izreka sodbe sodišča prve stopnje, glede katerega je bila zahteva za varstvo zakonitosti sicer zavrnjena. Glede na navedeno je predsednik senata Vrhovnega sodišča na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP odločil, da se sodba I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 v točki I izreka popravi tako, da se besedilo „upoštevaje že določeno kazen 4 (štiri) mesece zapora za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonika iz izpodbijane sodbe“ pravilno glasi „upoštevaje že določeno kazen 4 (štiri) leta zapora za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonika iz izpodbijane sodbe.“

5. Očitna pisna pomota je tudi v sedmi vrsti 39. točke obrazložitve pisno izdelane sodbe Vrhovnega sodišča, pri zapisu višine kazni zapora določene za kaznivo dejanje izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Slednje je razvidno tako iz točke I izreka sodbe Vrhovnega sodišča kot tudi 10. točke obrazložitve, kjer je navedena pravilna višina kazni zapora, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča, na podlagi prvega odstavka 213. člena KZ-1, določena za kaznivo dejanje opisano pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje, tj. štiri leta in šest mesecev zapora. Glede na navedeno je predsednik senata Vrhovnega sodišča na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP odločil tudi, da se sodba I Ips 6021/2010 z dne 5. 3. 2015 v 39. točki obrazložitve popravi tako, da se besedilo „določilo kazen štiri mesece zapora“ pravilno glasi „določilo kazen štiri leta in šest mesecev zapora.“