Jedro

Vknjižena hipoteka in prepoved odtujitve na nepremičnini, kar izhaja tudi iz eZK, še ne pomeni avtomatično, da prosilka s premoženjem ne more razpolagati. Tožnica ne dokazuje, da dejansko razpolaganje nikakor ni možno, ampak le, da so možnosti majhne. Tega varovala pa zakonodajalec ni predpisal in bi šlo sodišče predaleč, če bi izpeljalo interpretacijo, da se premoženje, za katero obstajajo majhne možnosti za razpolaganje, ne upošteva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Toženka (v nadaljevanju tudi organ BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki (tožnici v tem upravnem sporu), ki jo je ta vložila 24. 4. 2024, v zvezi s postopkom za ureditev meje, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Velenju, opr. št. N 19/2023.

2.Nosilni razlog organa je ugotovitev, da je prosilka po podatkih e - Zemljiške knjige (v nadaljevanju eZK) lastnica nepremičnine v k.o. C., stavba 773, del stavbe 8. Ta v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., ki je ocenjeno na 29.400,00 EUR. Ker ima tožnica na tem naslovu prijavljeno prebivališče, organ stanovanja ni upošteval kot premoženje prosilke. Nadalje je toženka ugotovila še, da je tožnica izključna lastnica še več nepremičnin v k.o. D., parc. št. 1044/1 (ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče v vrednosti 4.580,00 EUR), 1043/5 (ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče v vrednosti 9.050,00 EUR), 1043/8 (ki v naravi predstavlja stavbno zemljišče v vrednosti 1.970,00 EUR) in na kateri stojita stavba št. 164 v naravi stanovanjska hiša v vrednosti 44.700,00 EUR in stavba št. 163 v naravi del stavbe za spravilo pridelka v vrednosti 5.220,00 EUR), 1043/6 (v naravi stavbno zemljišče v vrednosti 11.500,00 EUR), 1043/4 (v naravi stavbo zemljišče v vrednosti 410,00 EUR), 1044/2 (v naravi stavbno zemljišče v vrednosti 8.080,00 EUR), 1043/1 in 1044/3 do celote. Toženka za parc. št. 1043/2 zapiše, da v naravi predstavlja stavbno zemljišče v vrednosti 12.300,00 EUR. Skupna vrednost nepremičnin pa po ugotovitvah toženke znaša 98.070,00 EUR. Toženka je ugotovljene vrednosti nepremičnine upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice.

3.Iz eZK sicer izhaja, da je na nepremičninah, vse k.o. D., parc. št. 1044/1, 1043/5, 1043/8, 1043/6, 1043/4, 1044/2, 1043/1 in 1044/3 vknjižena hipoteka in pravica prepovedi odtujitve. Glede tega je bila prosilka pozvana na izjasnitev, ali so podane okoliščine, da je razpolaganje s premoženjem omejeno. Tožnica je predložila posojilno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kjer je kot posojilojemalka posojila v znesku 60.000,00 EUR ustanovila hipoteko na zgoraj navedenih nepremičninah, katerih lastnica je, hkrati se je na teh nepremičninah vpisala še prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnika. Tožnica naj bi še pojasnila, da so vse nepremičnine skupaj vredne 60.000,00 EUR in da z njimi ne more razpolagati zaradi vknjižene hipoteke.

Toženka ob sklicevanju na tretji odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sodno prakso Vrhovnega sodišča pojasni, da je treba v postopkih brezplačne pravne pomoči kot relevantno okoliščino upoštevati tudi možnost razpolaganja s premoženjem. Možnost razpolaganja pa je treba razlagati v okviru pravne upravičenosti, ki upravičencu daje možnost prenosa, obremenitve ali odpovedi. Upravičenec namreč lahko to premoženje na kak drug pravnoposlovni način unovči in si zagotovi lastna sredstva. Toženka se ob tem sklicuje, da tretji odstavek 14. člena ZBPP ne dopušča, da bi se pri ugotavljanju upoštevala morebitna stvarna bremena, in da ta onemogočajo razpolaganje z nepremičnino. Po presoji sodišča vpis hipoteke še ne pomeni, da prosilka s svojim premoženjem ne more razpolagati. Pri tem pojem razpolaganja ne pomeni samo "prodaje".

Toženka nadalje ugotavlja, da je na omenjenih nepremičninah vknjižena tudi prepoved odtujitve, ki pa razpolaganje omejuje le delno. Te nepremičnine bi namreč tožnica lahko še vedno oddala v najem. Na nepremičnini parc. št. 1043/1 k.o. D. naj bi bila na podlagi darilne pogodbe sicer knjižena služnostna pravica vožnje in hoje, kar pa ne predstavlja ovire za nadaljnji najem. Glede na zgoraj navedeno je toženka zaključila, da hipoteka in prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavljata okoliščine, da nepremičnin ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja. Prosilka tako presega določen premoženjski cenzus tj. 23.274,24 EUR (vrednost nepremičnin znaša 98.070,00 EUR), zato je toženka prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

6.Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga laično tožbo (ki jo sicer poimenuje pritožba) v tem upravnem sporu. Navaja, da ji je Okrožno sodišče za BPP v Celju 6. 3. 2020 podelilo brezplačno pravno pomoč za nepravdni postopek sodne ureditve meje. Sedaj pa potrebuje brezplačno pravno pomoč v postopku opr. št. N 19/2023 pred Okrajnim sodiščem v Velenju. Priznava, da je izključna lastnica vseh ugotovljenih nepremičninah, ki jih navaja toženka in da je na njih vknjižena hipoteka in pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve. Nadalje po posameznih parcelah pojasni, da na parc. št. 1043/8, na kateri stojita stavba št. 164 in 153, prva v naravi predstavlja stanovanjska hiša, druga št. stavbe pa del stavbe za spravilo pridelka. V hiši že več kot 10 let nihče ne biva in je slabo vzdrževana. Zgrajena je bila leta 1960 in je potrebna celovite obnove. Ker hiša ni primerna za bivanje, od nje tudi ne more imeti kakršne koli koristi. Tudi stavba za spravilo pridelka je potrebna obnove. Ostale parcele naj ne bi bile kmetijske, in kot take niso urejene, da bi lahko z njimi pridobila korist. Nihče jih noče, kljub ponudbi, da lahko kosijo in si odpeljejo travo brez plačila. Nasprotno vsako leto mora za to najeti delavci in jim plačati. O leta 2010 je invalidsko upokojena, z več zdravstvenimi težavami, komaj pokretna, da bi sama zmogla delati na vseh nepremičninah. Tožnica v zaključek navaja, da parcel ne more uporabljati, da bi z njimi pridobila kakršno koli korist. Ker ji je toženka brezplačno pravno pomoč zavrnila, vlaga tožbo.

7.Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

Odločanje brez glavne obravnave

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Sodišče je ugotovilo, da je v konkretni zadevi v zvezi z odločitvijo sporna le pravna presoja pravilne uporabe materialnega prava, kot bo to razvidno iz nadaljnje obrazložitve.

Sodna presoja

Tožba ni utemeljena.

10.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke, s katero je ta zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za nepravdni postopek pod opr. št. N 19/2023 kot neutemeljeno, saj vrednost tožničinega upoštevanega premoženja presega z zakonom določen cenzus, ki je v času odločanja znašal 23.274,24 EUR. Tožnica vlaga laično tožbo (poimenovano pritožbo), s katero sodišču smiselno predlaga, da odpravi odločbo.

11.Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnica izključna lastnica nepremičnin kot navedenih v 2. točki obrazložitve, ki so bile predmet presoje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči in da sta na njih vknjižena hipoteka in pravica prepovedi odtujitve in obremenitve. Sporno pa je, ali bi tožnica s temi nepremičninami lahko pridobila kakršnokoli korist, torej ali z njimi lahko razpolaga, kot to določa tretji odstavek 14. člena ZBPP.

12.Do brezplačne pravne pomoči je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po določilih prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določila zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Na podlagi določila 27. člena ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej višino 23.274,24 EUR. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

13.Tožnica je v dopolnitvah k prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da z omenjenimi nepremičninami ne more razpolagati, ker da je skladno s posojilno pogodbo opr. št. SV 35/2016 in sporazumom o denarni terjatvi na vse parcele vknjižena hipoteka, vknjižena pa je tudi prepoved odtujitve in obremenitve. Pri tem dolga iz posojilne pogodbe še ni poravnala.

Sodišče ugotavlja, da se je toženka glede razpolaganja z nepremičninami oprla na podatke o vrednosti nepremičnin, kot izhaja po podatkih GURS, in sicer da znaša vrednost vseh nepremičnin skupaj 98.070,00 EUR. Toženka je tožnico tekom postopka pozvala na dopolnitev prošnje z dopisom z dne 21. 8. 2024, da se izjavi glede vrednosti nepremičnin in predloži dokaze za svoje trditve. Tožnica je na dopis odgovorila z vlogo z dne 29. 8. 2024, v kateri je navedla, da znaša vrednost nepremičnin 60.000,00 EUR. Ker iz navedb tožnice v tožbi ni razbrati, da se tožnica ne strinja z ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, nasprotuje pa ugotovitvi, da bi z nepremičninami, ki jih je toženka upoštevala, sploh lahko razpolagala, sodišče šteje, da vrednost nepremičnin med strankama ni sporna.

15.Sodišče nadalje pritrjuje ugotovitvi toženke, da vknjižena hipoteka in prepoved odtujitve na nepremičnini, kar izhaja tudi iz eZK, še ne pomeni avtomatično, da prosilka s premoženjem ne more razpolagati. Toženka v ta namen citira prakso Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, skladno s katero navaja, da je možnost razpolaganja treba razumeti v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja. Ta prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen pravnoposlovni način unovči in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje. Glede prepovedi odtujitve in obremenitve je prav tako pritrditi ugotovitvam toženke, da le-to razpolaganje sicer omejuje, ampak le delno, saj bi prosilka te nepremičnine še vedno dala v najem in za to pridobila najemnino.

16.Tožnica v obravnavanem sporu v tožbi glede dejanskih možnosti za razpolaganje navaja, da gre za slabo vzdrževane objekte, ki se na teh parcelah nahajajo, kmetijskih zemljišč pa zaradi svojega zdravstvenega stanja tako ne more uporabljati, niti jih ne more dati v najem, ker zanje ni zanimanja. Navaja, da od tako ugotovljenih parcel nima nikakršne koristi. Tožnica tako ne dokazuje, da dejansko razpolaganje nikakor ni možno, ampak le, da so možnosti majhne. Tega varovala pa zakonodajalec ni predpisal in bi šlo sodišče predaleč v razlagi ZBPP v povezavi z 24. členom ZSVarPre, če bi izpeljalo interpretacijo, da se premoženje, za katero obstajajo majhne možnosti za razpolaganje, ne upošteva. Sodišče je namreč vezano na ustavo in zakon (125. člen Ustave). Sodišče na osnovi navedenega ugotavlja, da tožnica ni uspela dokazati, da z nepremičninami, ki jih je toženka upoštevala pri materialnem pogoju, ne bi mogla razpolagati.

17.Nadalje se sodišče opredeljuje še do navedb tožnice glede slabega zdravstvenega stanja. Toženka je z dopisom z dne 30. 4. 2024 tožnico pozvala naj se izjavi glede zdravstvenega stanja, in ali ima v zvezi s tem zdravljenjem povezane stroške, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje ter predložila dokazila za svoje trditve. Tožnica je v dopolnitvi, ki jo je toženka prejela 14. 5. 2024, navajala, da ima v zvezi z zdravljenjem dodatne stroške, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, pri tem je priložila račune za tekoči mesec. Navaja, da si pomaga z alternativo, da je slabo pokretna in da hodi s palicami. Nenehno je v bolečinah, zato ji alternativa vsaj malo pomaga v blaženju bolečin.

18.S tem je tožnica po mnenju sodišča izpostavila dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Izjemno brezplačno pravno pomoč ureja 22. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, tudi če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če premoženje prosilca in njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). Podlago za to predstavlja drugi odstavek 22. člena ZBPP, ki v 2. alineji določa, da se izjemna brezplačna pravna pomoč med drugim dodeli zaradi zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

19.Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 22. člena ZBPP je torej tudi v primeru odločanja o izjemni brezplačni pravni pomoči, iz razlogov navedenih v sedmih alinejah drugega odstavka istega člena, treba upoštevati materialni-finančni pogoj, vendar je v takem primeru cenzus dohodka na družinskega člana višji. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da tožnica že pogoja iz prvega odstavka 22. člena ZBPP ne izpolnjuje. Vrednost nepremičnine, kot jo je ugotovila toženka, namreč znaša 98.070,00 EUR in presega z zakonom določen cenzus 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 29.092,80 EUR, s tem pa presega osnovni pogoj - vstopni pogoj za obravnavo prošnje, kot izjemne brezplačne pravne pomoči. To pa je ugotovila tudi toženka, ki je svojo odločitev v zvezi s tem oprla na določbe, ki urejajo izpolnjevanje t. i. finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

20.Ker tožnica vstopnega pogoja za izjemno brezplačno pravno pomoč po prvem odstavku 22. člena ZBPP že po višini premoženja ni izpolnjevala (pri čemer ugotovljena višina premoženja med pravdnima strankama ni sporna), nadaljnja presoja po 2. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, ne bi prinesla drugačne odločitve toženke. Sodišče izpodbijane odločbe iz tega razloga ni odpravilo, saj na samo odločitev v izreku izpodbijane odločbe ne bi imelo vpliva. Tožnica v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je pravilna odločitev toženke, da se njena prošnja zavrne.

21.Sodišče ugotavlja, da tožnica ni uspela izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe, ki tudi ni nična, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

1 Tako tudi sodba UPRS sodba I U 941/2013 z dne 3. 7. 2013.

2 Tako tudi sodba IV U 232/2019-6 z dne 23. 4. 2020.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14, 14/3, 22, 22/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.