Jedro

Za tožnika je bila izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih kot zaprte osebe. Ker drugi odstavek 43. člena ZPacP pri zdravstveni obravnavi pacienta omogoča tudi prisotnost drugih oseb, če tako določa zakon in ker v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, to določa ZIKS-1 v 235. členu, se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožniku pri izvajalcu UKC A., Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, pri opravljanju zdravstvene storitve ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod 1. točko izreka odločila, da se tožnikova zahteva za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic, da mu je bila pri izvajalcu Univerzitetni klinični center A. (UKC A.), Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, kršena pravica do zasebnosti pri opravljanju zdravstvene storitve po 43. členu Zakona o pacientovih pravicah zavrne in pod 2. točko izreka odločila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka oziroma da bo o morebitnih stroških za privedbo pacienta odločeno s posebnim sklepom.

2. V obrazložitvi uvodoma navaja, da je pacient podal zahtevo za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic zaradi kršitve pravice do zasebnosti pri opravljanju zdravstvene storitve in nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve pri izvajalcu. V drugi zahtevi je navedel, da policisti pri zdravstveni obravnavi pacienta ne smejo biti v vidnem ali slišnem polju, kot to določa 43. člen Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Zaradi nespoštovanja navedene pravice je prekinil zdravljenje, ki še ni končano.

3. Dalje navaja, da je izvajalec, UKC A., v odgovoru na drugo zahtevo navedel, da je bila prva obravnava izvedena dne 25. 10. 2017 v prostorih ZPKZ B. in da iz zapisnika prve obravnave izhaja, da je pristojna oseba pacientu pojasnila, da je zavod zanj izdelal varnostno oceno, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih. Skladno z medicinsko doktrino in dosedanjo prakso zato zdravnik pri pacientih obsojencih, katerih varnostna ocena narekuje spremstvo pravosodnih policistov, sledi odredbi zavoda in ne zahteva, da obravnava poteka brez navzočnosti pravosodnih policistov. Dokler bo takšna varnostna ocena obstajala, zdravniki UKC A. ne bodo ravnali drugače. 4. Nato navaja, da je na senatni obravnavi dne 7. 3. 2018 pacienta tudi zaslišala. Povedal je, da ne dopusti nikakršnih zdravniških pregledov, dokler njegove pravice ne bodo spoštovane.

5. Sklicuje se na določbo 235. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in na določbe 45. in 46. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Pravilnik). Izpostavlja, da Pravilnik loči med zdravniškim pregledom v zavodu in zdravniškim pregledom izven zavoda, kjer so ukrepi odvisni od varnostne ocene (10. člen ZIKS-1). Za pacienta kot zaprto osebo je bila izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih.

6. Komisija je na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka zaključila, da 43. člen ZPacP omogoča prisotnost drugih oseb pri zdravniškem pregledu, če tako določa zakon, pri čemer je v konkretnem primeru za pacienta, ki je tudi obsojenec in zapornik, to ZIKS-1. Zato je odločila, da se zahteva za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic kot neutemeljena zavrne, saj pacientu ni bila kršena pravica do zasebnosti pri opravljanju zdravstvene storitve iz 43. člena ZPacP, niti ne katera druga pravica.

7. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila pri zdravniškem pregledu v ambulanti izven zavoda kršena pravica do zasebnosti in sicer pravica do zaupnosti med zdravnikom in pacientom. Zdravnik ne spoštuje veljavne zakonodaje in ne njegove želje, da iz ordinacije odstrani tretje osebe, tj. pravosodne policiste, ki nimajo pravice prisostvovati pri njegovem zdravniškem pregledu. Meni, da nikogar ne ogroža in da ima zato pravico do zasebnosti. Meni tudi, da niti ZIKS, niti Pravilnik, pravosodnemu policistu ne omogočata prisostvovanja pri zdravniškem pregledu obsojenca v zdravstvenih ustanovah. Poleg tega z varnostno oceno, ki naj bi bila zanj izdelana, osebno ne razpolaga. V ambulanti ZPKZ B. se mu pri zdravniškem pregledu ne krši pravica do zasebnosti in zaupnosti med zdravnikom in pacientom, saj tam tretja oseba pri pregledu ni prisotna. Po njegovem mnenju 46. člen PIKZ določa, da pravosodni policisti skrbijo proti begu zaprte osebe, nimajo pa pravice prisostvovati pri zdravniškem pregledu obsojenca, saj ima tudi kot obsojenec zagotovljene človekove pravice. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in mu, v skladu z veljavno zakonodajo, s sodbo zagotovi njegovo pravico do nadaljevanja zdravljenja, ki se ji je zaradi navedene kršitve, to je zaradi kršitve pravice do zasebnosti in zaupnosti med zdravnikom in pacientom, odpovedal. Pravica do zasebnosti in zaupnosti med zdravnikom in pacientom je pravica iz 43. člena ZPacP in 46. člena PIKZ ter je v skladu s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - CPT. Prilaga tudi 51. člen „Evropske ustave.“

8. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo, v izogib ponavljanju, sklicuje na izdano odločbo in zapisnike obravnav, ker je v njih pojasnjeno, zakaj je odločila tako, kot je. Hkrati poudarja, da se očitki tožnika dejansko ne nanašajo na ravnanje izvajalca zdravstvene storitve ali zdravnika, saj slednji nimajo pooblastil za dajanje navodil pravosodnim policistom. Navedeni očitki tožnika so zato nelogični. Tožnik v tožbi to že sam ugotavlja, kot zapiše, da z nalogami pravosodnih policistov in njegovo varnostno oceno zdravniki nimajo nič, da to ni področje zdravstva.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Iz upravnega spisa in sicer iz zapisnika o ustni obravnavi v postopku prve zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic izhaja, da je tožnik dne 4. 10. 2017 vložil zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, v kateri je navedel, da je dne 12. 4. 2017 in 13. 9. 2017 imel pregled pri zdravniku specialistu, vendar sta vsakokrat ob pozivu za vstop v ambulanto vstopila tudi pravosodna policista. Predlagal je, da se pregled opravi na temelju zaupnosti oziroma zasebnosti, brez prisotnosti pravosodnih policistov. Ustna obravnava v postopku prve zahteve je bila izvedena dne 25. 10. 2017 v prostorih ZPKZ B. Iz zapisnika te ustne obravnave izhaja, da dogovor o rešitvi spora ni bil sklenjen, ker je izvajalec vztrajal pri tem, da tožnik kot pacient predstavlja varnostno tveganje in bo zato, v skladu z varnostno oceno, ki jo je podal zavod, tudi v bodoče obravnavan v skladu s to oceno, ki pri njegovi zdravstveni obravnavi zahteva prisotnost pravosodnih policistov.

11. Ker na ustni obravnavi o prvi zahtevi dogovor o rešitvi spora ni bil sklenjen, je tožnik, v skladu s pravnim poukom na zapisniku o ustni obravnavi v postopku prve zahteve, dne 14. 12. 2017 vložil zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic. V njej je navedel, da pri obravnavi pacienta pri zdravniku pravosodni policisti ne smejo biti v vidnem ali slišnem polju in tako določa tudi 51. člen „Evropske ustave.“

12. Na podlagi tožnikove druge zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic je tožena stranka, na podlagi 78. člena ZPacP, ki določa, da senat Komisije o drugi zahtevi odloči takoj po obravnavi, izdala sedaj izpodbijano odločbo, da se tožnikova druga zahteva, da mu je bila pri izvajalcu zdravstvene storitve kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP, zavrne.

13. Med strankama ni sporno, da so bili pri zdravstvenih obravnavah tožnika kot pacienta prisotni pravosodni policisti; sporno pa je, ali je bila s tem tožniku kršena pravica do zasebnosti in zaupnosti iz 43. člena ZPacP. Prvi odstavek tega člena določa, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri vsakokratni zdravstveni obravnavi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine. Po drugem odstavku istega člena se pacientu omogoči, da so pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni obravnavi navzoči le: zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo; osebe, za katere želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo; osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo ter druge osebe, če tako določa zakon.

14. Glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, se je tožena stranka pri svoji odločitvi oprla na določbo 235. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) in na določbe 45. in 46. člena v času izdaje odločbe veljavnega Pravilnika o izvrševanju kazni zapora (Pravilnik). Po določbi prvega odstavka 235. člena ZIKS-1 pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino tako, da varujejo zavod in obsojence; spremljajo obsojence zunaj zavoda in izvršujejo druge naloge, ki jih določa ta zakon.

15. Po prvem odstavku 45. člena Pravilnika, ki govori o zaupnosti, zavod obsojencu omogoča zaupnost pri komunikaciji z zdravnikom, zlasti pri prijavljanju na obisk pri zdravniku, izročanju zdravstvene dokumentacije in pri zdravstveni obravnavi; po tretjem odstavku istega člena se zdravstveni pregledi opravljajo zunaj vidnega in slišnega polja delavcev zavoda, razen če je prisotnost delavca nujno potrebna za ohranitev varnosti, reda in discipline. Po tretjem odstavku 46. člena Pravilnika, ki govori o zdravstvenih dejavnostih zunaj zavoda, direktor zavoda za obsojenca, ki je bil poslan na zdravljenje zunaj zavoda, odredi ukrepe za preprečitev bega obsojenca, pri čemer ukrepe določi glede na njegovo varnostno oceno, mnenje zdravnika o njegovih fizičnih sposobnostih in druge pomembne okoliščine.

16. Po 2. alineji 10. člena ZIKS-1 je varnostna ocena ocena dejavnikov tveganj za morebiten pobeg za zagotavljanje obsojenčevega varnostnega prestajanja kazni zapora ter zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in izven njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter ukrepi na področju varnosti v zavodu in izven njega. Vsi pripadajoči postopki morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost. Varnostna ocena postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če v tem roku prestaja drugo kazen zapora.

17. Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonskih in podzakonskih določb ter upoštevajoč podatke v spisu je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Pravilnost odločitve namreč podatki v spisu potrjujejo. Tako je iz podatkov v spisu (iz zapisnika o ustni obravnavi prve tožnikove zahteve) razvidno, da je bila za tožnika izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih kot zaprte osebe. Ker drugi odstavek 43. člena ZPacP pri zdravstveni obravnavi pacienta omogoča tudi prisotnost drugih oseb, če tako določa zakon in ker v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, to določa ZIKS-1 v 235. členu, se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožniku pri izvajalcu UKC A., Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, pri opravljanju zdravstvene storitve ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP.

18. Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Glede na zgoraj navedeno ni utemeljen tožbeni očitek, da ZIKS-1 in Pravilnik pravosodnemu policistu ne omogočata prisostvovanja pri zdravniškem pregledu obsojenca v zdravstvenih ustanovah in da v zavodu pri zdravniškem pregledu tretja oseba ni prisotna. Kot je pravilno pojasnila že sama tožena stranka, Pravilnik v 45. in 46. členu ločuje med zdravstvenim pregledom v zavodu, kjer je omogočeno več zasebnosti in zdravstvenim pregledom izven zavoda, kjer so odrejeni ukrepi odvisni od varnostne ocene. Ker tožniku ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP, tožnik s svojim pavšalnim sklicevanjem na priporočila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT) ne more biti uspešen. Ker se tožnik sklicuje tudi na 51. člen „Evropske ustave“, kot to sam imenuje (ki ga je k tožbi tudi priložil), pri čemer konkretno ne navede kaj je z „Evropsko ustavo“ mišljeno, se sodišče do tega ne more podrobneje opredeliti. Pripominja le, da je vsebina 51. člena „Evropske ustave“, kot to imenuje tožnik, zajeta v tretjem odstavku 45. člena Pravilnika. Sodišče tožniku v zvezi z njegovo navedbo, da z varnostno oceno ne razpolaga, še pojasnjuje, da varnostna ocena, kot je to že zgoraj navedeno, postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če v tem roku prestaja drugo kazen zapora.

19. Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je v zadevi sporna le pravna presoja dejstev, ki med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).