Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2, ki ureja poseben postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, ne dopušča uveljavljanja ugovora absolutnega zastaranja po posameznih virih oziroma vrstah nenapovedanih dohodkov.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2, ki ureja poseben postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, ne dopušča uveljavljanja ugovora absolutnega zastaranja po posameznih virih oziroma vrstah nenapovedanih dohodkov?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije DT 0610-3653/2012-66 z dne 29. 1. 2018, s katero je davčni organ (v zvezi s sklepom o popravi DT 0610-3653/2012-67 z dne 13. 2. 2018) tožniku v ponovnem postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za obdobje od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2011 odmeril in naložil v plačilo davek od nenapovedanih dohodkov od davčne osnove 1.285.730,92 EUR po povprečni stopnji dohodnine 39,86% v znesku 512.515,00 EUR in pripadajoče obresti za čas od 31. 7. 2012 do posameznega dne plačila oziroma do izdaje odločbe v znesku 196.478,48 EUR. Drugostopenjski davčni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil z odločbo DT-499-21-71/2018-4 z dne 16. 5. 2018. 2. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je Upravno sodišče soglašalo z razlogi drugostopenjskega davčnega organa za zavrnitev tožnikovega ugovora zastaranja pravice do odmere davka. Sklicujoč se na zadevo Vrhovnega sodišča X Ips 417/2016 je dodalo, da je določba petega odstavka 68. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki je veljala do novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2G,1 specialna glede na določbo 125. člena ZDavP-2, ker je z njo zakonodajalec drugače uredil rok za izdajo odločbe in obdobje, od katerega se davek lahko odmeri. V zvezi z ugovorom absolutnega zastaranja pa je zavzelo stališče, da zastaranja pravice do odmere ni mogoče uveljavljati, kot je to v obravnavani zadevi želel tožnik,2 po posameznih virih in vrstah nenapovedanih dohodkov.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče namreč še ni ni odločilo o tem, ali je (in na kakšen način je) mogoče uveljavljati ugovor absolutnega zastaranja odmere davčne obveznosti po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. To vprašanje bi se lahko pojavilo tudi v zvezi s sedaj veljavnim 68.a členom ZDavP-2. Glede na navedeno bo odgovor na dopuščeno vprašanje prispeval k zagotovitvi pravne varnosti in k enotni uporabi prava (druga alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 ZDavP-2G, ki je začel veljati 1. 1. 2014, je črtal peti odstavek 68. člena ZDavP-2, nato pa odmero davka od nenapovedanih dohodkov uredil v 68.a členu ZDavP-2. Po novi ureditvi se postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden (pred tem je to obdobje znašalo pet let). 2 Tožnik je ugovarjal, da je odmera davka od ugotovljene porabe v letu 2007 in darila v letu 2008, ki ju je davčni organ štel med sredstva za privatno potrošnjo, ki zvišujejo davčno osnovo, absolutno zastarala.