Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca pri predlagateljih povzročajo intenzivno čustveno stisko, ki predstavlja nedovoljeno psihično nasilje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotni udeleženec je dolžan v petnajstih dneh od prejema tega sklepa predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 262,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in odločilo, da je predlagateljici dolžan povrniti stroške postopka.

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo izrečenih ukrepov.

2.Zmotna je ocena o neverodostojnosti njegove izpovedbe. Ne drži, da je sam prenehal hoditi po sina v šolo, ampak ga je predlagateljica načrtno in namerno hodila iskat prej, kot je bilo glede prevzema določeno v sodni poravnavi. Po 19. 10. 2023 je tudi zablokirala njegovo telefonsko številko, da se ni mogel z njo pogovoriti o razlogih za tako nenadno in neutemeljeno kršitev sodne poravnave. Da bi videl sina, je bil občasno primoran priti v sinovo bližino, predlagateljica pa je vsako tako njegovo ravnanje štela za nadlegovanje in zalezovanje. Zaradi preprečevanja stikov je včasih prišel z njo tudi v besedni konflikt, a ni šlo za psihično nasilje ali zalezovanje. V obdobju izvajanja dogovorjenih stikov s predlagateljico ni komuniciral več, kot je bilo treba zaradi otroka. Predlagateljičina odločitev, da nasprotnemu udeležencu 19. 7. 2024 omogoči stik in to s prenočevanjem, ki sicer s sodno poravnavo ni bilo predvideno, kaže, da pritožnik ni ogrožal nobenega od predlagateljev. O tem se sodišče ni izreklo. Predlagateljica očitno manipulira z otrokom in ga izkorišča za sredstvo kaznovanja pritožnika. Najem garaže v stanovanjskem bloku, kjer živita predlagatelja, ne kaže na namen zalezovanja. Tudi naključna srečanja v trgovini v ... v manjših krajih niso neobičajna. Predlagateljica niti ni izkazala, koliko je teh srečanj bilo. Če bi mu predlagateljica omogočila stike s sinom, je povsem verjetno, da bi pritožnik prenehal z naključnimi stiki. CSD je ugotovil, da na otroka vpliva konflikt med staršema in ne zgolj pritožnikovo ravnanje. Za njegovo stisko sta zato odgovorna oba, tega pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo. Ocena ogroženosti je bila izdelana na podlagi predlagateljičinih izjav in zato ne more biti verodostojna.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim so bili za 12 mesecev izrečeni ukrepi prepovedi vstopa v stanovanje, v katerem živita predlagatelja, prepovedi zadrževati se v bližini stanovanja na razdalji 200 m, osnovni šoli, ki jo obiskuje sin udeležencev, in prepovedi vzpostavitve srečanja ali navezovanja stikov s predlagateljema (z izjemo stikov, povezanih z izvajanjem sodno določenih stikov).

6.V izpodbijanem sklepu je kot verjetno izkazano ugotovljeno, - da je bila predlagateljica več let izpostavljena pritiskom nasprotnega udeleženca, ki so se začeli kmalu po sinovem rojstvu (drugi predlagatelj) in so se sprva nanašali na reševanje finančnih težav, po prestani zaporni kazni v septembru 2023 (po prenehanju zveze) pa ga je predlagateljica začela opažati v okolici stanovanjskega bloka in na lokacijah, kjer se je nahajala, - da do teh srečanj ne prihaja naključno, - da ji je pošiljal sms sporočila, pogosto z žaljivo vsebino, iz katerih so razvidni stalni pritiski na predlagateljico z namenom ponovne vzpostavitve zveze (vabila na kosilo, izlete, sprehode, ljubezenske izjave, ponujanje vozil, hiše), - da predlagateljica ni dajala povoda za takšna sporočila, - da nasprotni udeleženec žaljivih vsebin niti ni poskušal opravičiti (smet, prostitutka, deklica na klic, kurvetina), - da iz teh sporočil ne izhaja želja po ohranitvi stikov z otrokom, ampak je razvidno čustveno izsiljevanje in obračunavanje, - da ni izkazano, da bi predlagateljica samovoljno prekinila dogovorjen način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in sinom, izkazano pa je, da je nasprotni udeleženec sam prenehal izvrševati stike, nato pa jih po nekaj mesecih ponovno zahteval, in da se je predlagateljica tedaj za posvet o vzpostavitvi ponovnih stikov obrnila na CSD, - da je nasprotni udeleženec po ponovni vzpostavitvi stikov grozil, da bo otroka pustil samega pred stanovanjem, otroku obljubljal skupne počitnice, porscheja, nakup hiše in da bodo skupaj zaživeli, in ga s temi svojimi ravnanji spravljal v stisko.

7.Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da navedena ravnanja nasprotnega udeleženca pri predlagateljih povzročajo intenzivno čustveno stisko, ki predstavlja nedovoljeno psihično nasilje.

8.Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni oceni verodostojnosti izpovedbe nasprotnega udeleženca. Ocena temelji na celovitem in obrazloženem ovrednotenju njegove izpovedbe kot take in v povezavi z izpovedbo predlagateljice in predloženih listinskih dokazov. Navedba o stiku s prenočevanjem v juliju 2024, o kateri naj se sodišče ne bi izreklo, ni bila sporna, a za presojo o obstoju nasilnih ravnanj ni odločilna. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, je nasprotni udeleženec v daljšem časovnem obdobju zasledoval predlagateljico in z njo obračunaval prek sms sporočil. Izvedba stika v juliju 2024 njegovih nedopustnih ravnanj ne spremeni v dopustna. Tudi mnenje CSD ne daje nobene opore za sklepanje o dopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca. V ostalem delu pritožbe je nasprotni udeleženec zgolj ponovil navedbe, s katerimi je pred sodiščem prve stopnje nasprotoval navedbam predlagateljev o dejanjih psihičnega nasilja Na tak način ne more vnesti dvoma o pravilnosti dokaznih zaključkov v izpodbijanem sklepu.

9.Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10.Ker nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, je dolžan predlagateljici povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (osmi odstavek 22. člena ZPND). Ti znašajo 262,82 EUR, in sicer gre za odgovor na pritožbo (priglašenih 352 točk (7. točka tar. št. 27 in 1. odst. 7. čl. OT) in 2 % materialnih stroškov, povečano za 22 % davek na dodano vrednost). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obrestih temelji na 299. členu Obligacijskega zakonika.

-------------------------------

1Po petem odstavku 3. člena ZPND so kot psihično nasilje opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 3/5, 19, 22a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.