Jedro

Zahtevek je bil postavljen z vložitvijo obrazca K1, na katerem je bilo s križcem označeno, da tožnik uveljavlja tudi zahtevek za ukrep varnost in zdravje pri delu, ker pa takšna vloga ni bila popolna, je pravilno in v skladu s 67. členom ZUP postopanje prvostopnega organa, ki je tožnika pozval na dopolnitev vloge.

Kdor ni zavarovanec po določilih 15. člena ZZVZZ, ampak je zavarovan kot družinski član zavarovanca po 20. členu ZZVZZ, ne šteje za delavca v smislu Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006, zato ni upravičen do plačila po 3. točki 27. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS za izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu.

Izrek

1. Tožbi se delno ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33100-3438/2007 z dne 29. 1. 2008 v 2., 3. in 4. točki izreka odpravi.

2. V ostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo ugodeno zahtevkom tožeče stranke za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo v višini 328.117,50 SIT, za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin v višini 34.871,93 SIT ter za varnost in zdravje pri delu v višini 185.664,28 SIT, torej v skupnem znesku 548.653,46 SIT. Iz obrazložitve izhaja, da se tožeči stranki ne odobri zahtevek za uveljavljanje standarda varnost in zdravje pri delu za A.A., saj je šifra zavarovalne podlage na potrdilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje neustrezna.

Tožnik se je zoper takšno odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo, št. 33100-3438/2007 z dne 29.1.2008 njegovo pritožbo zavrnilo (1. točka izreka), zgoraj navedeno odločbo agencije pa po nadzorstveni pravici odpravilo, v delu, v katerem je bilo odločeno, da se ugodi zahtevku za plačilo za izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu v višini 185.664,28 SIT (2. točka izreka). Tožnikov zahtevek za plačilo za izvajanje EU standarda za varnost in zdravje pri delu je zavrnilo (3. točka izreka) ter tožniku naložilo, da znesek izplačan iz tega naslova v višini 775,20 € vrne v roku 30 dni od dokončnosti te odločbe na v odločbi naveden račun (4. točka izreka). V preostalem je ostala prvostopna odločba nespremenjena (5. točka izreka).

V obrazložitvi drugostopni organ pojasnjuje, da Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 10/2005 s spremembami) glede zahtevka za varnost in zdravje pri delu v osmem in desetem odstavku 34. člena določa, da je obrazce vključno z obrazcem „K6“ in zahtevane priloge potrebno predložiti organu najpozneje do 31. 5. 2005, zato je to materialni - prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Po mnenju ministrstva tako prvostopni organ tožnika ne bi smel pozivati, naj pošlje obrazec „K6“ in priloge, saj je rok za predložitev teh listin že potekel. Tožniku so bila tako sredstva v višini 185.664,28 SIT oziroma 775,20 € neupravičeno izplačana, zato jih je dolžan vrniti.

Glede tožnikove pritožbe zoper prvostopno odločbo v delu, v katerem je prvostopni organ zavrnil plačilo za izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu za A.A., pa drugostopni organ pojasnjuje, da je takšna odločitev pravilna. A.A. je bila namreč zavarovana po šifri 77, to je kot družinski član. Ker A.A. ni bila obvezno zdravstveno zavarovana po 7. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ, Uradni list RS, št. 9/1992 s spremembami), torej kot oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino in glavno dejavnostjo, temveč kot družinski član po B.B., v skladu z določili Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 ne šteje za delavca. Oseba, ki je zavarovana kot družinski član, pa ne šteje za delavca tudi ne po ZZVZZ ne po Zakonu o varstvu pri delu (ZVZD, Uradni list Rs, št. 56/1999) ne po kakšnem drugem predpisu.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija takšno odločitev in navaja, da jo je prvostopni organ po enem letu od vložitve vloge pozval na dopolnitev vloge, kar je kršitev procesnih pravil, saj je v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) treba stranko na dopolnitev vloge pozvati v roku petih dni. Tožeča stranka zaradi takšne kršitve postopka ne bi smela biti oškodovana. Sicer pa je vse potrebne podatke mogoče razbrati že iz obrazca „K1“, ki ga je tožnik pravočasno predložil. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba je delno utemeljena.

Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnik dne 13. 5. 2005 vložil obrazec „K1“, s katerim je uveljavljal zahtevke za plačilo za izvajanje EU standardov: Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter varnost in zdravje pri delu. S pozivom, ki nosi datum 30. 5. 2006, je Agencija tožnika opozorila, da je njegova vloga nepopolna, zato ga je v skladu s 67. členom ZUP pozvala, naj vlogo dopolni tako, da predloži obrazec „K6“ z manjkajočimi prilogami. Hkrati je bil tožnik opozorjen, da bo v primeru, da ne bo ravnal, kot mu je naloženo s tem pozivom, njegova vloga zavržena kot nepopolna. Tožnik je storil, kot mu je bilo naloženo, in obrazec „K6“ z zahtevanimi prilogami predložil, agencija pa je nato njegovemu zahtevku ugodila, razen glede A.A., ki nima ustreznega zavarovanja. Tožnik se je nato zoper zavrnitev zahtevka glede A.A. pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa je njegovo pritožbo zavrnilo, odločitev glede zahtevka za varnost in zdravje pri delu, v delu, v katerem je bilo tožnikovi vlogi ugodeno, torej za B.B., pa odpravilo po nadzorstveni pravici.

Upravičenci uveljavljajo plačila za izvajanje EU standarda za varnost in zdravje pri delu na obrazcu „K1 – Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2005“, katerega morajo predložiti skupaj z obrazcem „K6 – Člani kmetijskega gospodarstva, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja plačila za ukrep podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2005 – varnost in zdravje pri delu“ (deseti odstavek v zvezi s petim odstavkom 34. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 - Uradni list RS, št. 10/2005 s spremembami). Določilo desetega odstavka 34. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 10/2005 s spremembami) določa, da morajo upravičenci, ki uveljavljajo zahtevek iz naslova varnost in zdravje pri delu, navedene listine predložiti najkasneje do 31. maja 2005. V zadevi ni sporno, da je tožnik v navedenem roku predložil obrazec „K1“, na katerem je označil, da uveljavlja med ostalim, razen zahtevkov za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo in zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin, tudi zahtevek za varnost in zdravje pri delu. Naveden zahtevek je bil torej postavljen v roku iz desetega odstavka 34. člena navedene Uredbe, res pa temu zahtevku niso bile priložene vse listine, kot to zahteva deseti odstavek 34. člena. Vendar pa navedene okoliščine ni mogoče šteti kot zamudo roka za uveljavljanje zahtevka, kot to po presoji sodišča zmotno zaključuje ministrstvo. Zahtevek je bil namreč postavljen z vložitvijo obrazca K1, na katerem je bilo s križcem označeno, da tožnik uveljavlja (med ostalim tudi) zahtevek za ukrep varnost in zdravje pri delu, ker pa takšna vloga ni bila popolna, je pravilno in v skladu s 67. členom ZUP postopanje prvostopnega organa, ki je tožnika pozval na dopolnitev vloge. Tožnik je temu pozivu sledil in vlogo dopolnil. Po presoji sodišča je tako pravilna odločitev prvostopnega organa, ki je tožeči stranki priznal plačilo za ukrep varnost in zdravje pri delu za B.B. Zato je sodišče odločitev iz 2., 3. in 4. točke izpodbijane odločbe drugostopnega organa odpravilo.

Pravilna pa je odločitev prvostopnega (in drugostopnega) organa, da se zahtevek iz naslova ukrepa varnost in zdravje pri delu za A.A. zavrne. Program razvoja podeželja v točki 9.3.4. Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih določa, da je delavec, tisti, ki se ukvarja s kmetijstvom na zadevnem kmetijskem gospodarstvu kot edino dejavnostjo in je kmečko zavarovan. Kdo je zavarovanec, določa ZZVZZ v 15. členu, kjer so kmetje navedeni v 7. točki, kdo je zavarovan kot kmet iz 7. točke, pa določa šesti odstavek tega člena. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev upravnih organov pa A.A. ni zavarovanka po določilih 15. člena ZZVZZ, ampak kot družinski član zavarovanca po 20. členu ZZVZZ, zato ne šteje za delavca v smislu Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006, tožeča stranka pa za A.A. ni upravičena do plačila po 3. točki 27. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS za izvajanje EU standarda varnost in zdravje pri delu.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane drugostopne odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče izpodbijani del, to je 2., 3. in 4. točko izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33100-3438/2007 z dne 29. 1. 2008 odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). V ostalem delu, torej glede zavrnitve zahtevka za varnost in zdravje pri delu za A.A., pa je odločitev prvostopnega organa, ki jo je potrdil tudi drugostopni organ, pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče v tem delu tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).