Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti.

Izrek

I. Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zaradi izpodbijanja in ugotovitve očetovstva. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje očetovstva.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da začne postopek za oceno ustavnosti določbe 98. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v zvezi z rokom za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožbeno sodišče je ob odločanju o pritožbi tožeče stranke ocenilo, da je zakonodajalec nesorazmerno omejil pravico otroka, da izve za svoj izvor s tem, ko je možnost sodnega uveljavljanja te pravice omejil na objektivni 5-letni rok po dopolnitvi polnoletnosti. Pritožbeni postopek je zato prekinilo in v skladu s 156. členom Ustave Republike Slovenije začelo postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti 98. člena ZZZDR.

4. O zahtevi je Ustavno sodišče odločilo z odločbo U-I-85/10-10 z dne 13. 10. 2011. Odločilo je, da se v 98. členu ZZZDR razveljavi besedilo „in sicer v petih letih od dneva, ko postane polnoleten“. Navedlo je, da pomeni ureditev, ki določa prekluzivni rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva, poseg v otrokovo osebnostno pravico do poznavanja svojega izvora iz 35. člena Ustave, ker po izteku zakonskega roka ne dopušča njenega uveljavljanja. Pravica do izpodbijanja očetovstva je v praksi pogosto prvi nujni korak za uveljavitev pravice do ugotovitve, kdo je pravi (biološki) oče in do vzpostavitve pravne vezi z njim. Ureditev v 98. členu ZZZDR zato lahko preprečuje dejansko polno uveljavitev pravice do poznavanja lastnega izvora. Zato je nedopustno, da rok za izpodbijanje očetovstva teče od dneva polnoletnosti otroka, saj takšna ureditev nesorazmerno omejuje pravico otroka, da izpodbija pravno priznano starševsko razmerje, ki ni skladno z biološkimi dejstvi.

5. Višje sodišče je najprej odločilo, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, nato pa je odločalo o pritožbi tožeče stranke.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je tožbo zaradi izpodbijanja očetovstva zavrglo kot prepozno zaradi poteka 5-letnega roka od tožničine polnoletnosti, tako kot je to določal 98. člen ZZZDR. Glede na odločitev Ustavnega sodišča, ki je tisti del besedila 98. člena ZZZDR, ki je predstavljal materialnopravno podlago izpodbijane odločitve, razveljavil, je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano odločitev razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).