Jedro

Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah: Sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun. Ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, ampak je izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti vezan na odločitev o podlagi stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari. Zato mora sodišče izrek posebnega sklepa o višini stroškov oblikovati tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova.

Izrek

Predlogu se ugodi in se izrek sklepa dopolni tako, da se v I. točki doda nov odstavek, ki se glasi: Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 907/2022 z dne 29. 6. 2022 in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 140/2019 z dne 22. 3. 2022 se razveljavita.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je dne 21. 12. 2022 izdalo sklep, s katerim je ugodilo tožnikovi reviziji z dne 9. 3. 2022, razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1283/2021 z dne 17. 11. 2021 in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 140/2019 z dne 20. 5. 2021 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Presodilo je, da sta sodišči nižjih stopenj zmotno uporabili 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) in zmotno odločili, da z dejanji pravdnih strank v izvršilnem postopku ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožnik je pravočasno vložil predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v katerem je predlagal, naj Vrhovno sodišče sklep dopolni tako, da razveljavi tudi sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 140/2019 z dne 22. 3. 2022 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 907/2022 z dne 29. 6. 2022 o stroških postopka, ki sta ju sodišči izdali po izteku roka za vložitev predloga za dopustitev revizije.1

3. Kadar sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali s sklepom, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema odločbe predlaga, naj se odločba dopolni (325. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP). Če se predlog za dopolnitev sodbe nanaša samo na stroške postopka, odloči o njem predsednik senata brez naroka (četrti odstavek 326. člena ZPP).

4. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sklepa P 140/2019 z dne 20. 5. 2021, s katerim je zavrglo tožnikovo tožbo, odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti vse njene stroške pravdnega postopka in da bo o višini stroškov izdalo sklep po pravnomočnosti sklepa o glavni stvari. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP je odločilo zgolj o tem, katera stranka nosi pravdne stroške, torej o podlagi, in pojasnilo, da bo sklep o višini stroškov izdalo po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari. S sklepom P 140/2019 z dne 22. 3. 2022 je nato odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti 596,70 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp 907/2022 z dne 29. 6. 2022 tožnikovi pritožbi ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje o odmeri stroškov tako, da je prvotni znesek nadomestilo z zneskom 367,20 EUR.

5. Predlog je utemeljen.

6. Od uveljavitve novele ZPP-E lahko sodišče po četrtem odstavku 163. člena ZPP v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V tem primeru izda sklep o višini stroškov po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Odločanje o stroških tako poteka v dveh fazah: Sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun.2 Ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, ampak je izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti vezan na odločitev o podlagi stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari. Zato mora sodišče izrek posebnega sklepa o višini stroškov oblikovati tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova. Obenem nudi instančnemu (predvsem Vrhovnemu) sodišču možnost, da razveljavi odločbo o glavni stvari, vključno z delom izreka o stroških postopka po podlagi, medtem ko mu v sklep o odmeri stroškov ni treba posegati, saj sta njegov pomen in smisel neločljivo povezana s sklepom o podlagi (temelju).3

7. Tožnik je v postopku z revizijo uspel. S tem, ko je Vrhovno sodišče razveljavilo meritorna sklepa sodišč nižjih stopenj, je razveljavilo tudi podlago za naložitev plačila stroškov postopka tožniku iz 2. točke izreka odločbe sodišča prve stopnje o glavni stvari. Razveljavitev posebnega sklepa o odmeri stroškov brez dajatvenega izreka iz razlogov, pojasnjenih v 6. točki obrazložitve tega sklepa ne bi bila potrebna.

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo poseben sklep o stroških z izrekom, na podlagi katerega bi toženka lahko kljub tožnikovemu uspehu v postopku z revizijo dosegla izvršbo odmerjenega zneska, višje sodišče pa je po tožnikovi pritožbi poseglo zgolj v višino odmerjenih stroškov. S tem je postal sklep o odmeri stroškov pravnomočen in z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi izvršljiv (prvi odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker bi lahko toženka zaradi načela formalne legalitete, ki velja v izvršilnem postopku kljub razveljavitvi sklepa o glavni stvari in o podlagi stroškov uspela od tožnika izterjati stroške na podlagi nepravilno oblikovanega sklepa o odmeri stroškov, je Vrhovno sodišče na podlagi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP tožnikovemu predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodilo in razveljavilo tudi sklepa sodišč nižjih stopenj o stroških postopka.

9. Vrhovno sodišče je odločitev o revizijskih stroških v II. točki izreka sklepa II Ips 52/2022 z dne 21. 12. 2022 na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo. Na to določbo ob uporabi sistematične razlage opira tudi poseg v stroškovno odločitev sodišč nižjih stopenj v naknadno razveljavljenih sklepih, navedenih v izreku dopolnilnega sklepa.

1 Revizijsko sodišče je sklepa o višini stroškov prejelo po obravnavanju tožnikove revizije in po izdaji sklepa o reviziji. 2 Nina Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 59- 60, in Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, Uradni list, 2017, str. 30. 3 V obravnavanem primeru bi bil ustrezen izrek sklepa o odmeri npr.: "Stroški tožene stranke se odmerijo na...EUR" ali "Stroški tožene stranke znašajo...EUR".