Jedro

Opustitev vročitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in vabila za disciplinsko obravnavo delavki pomeni absolutno bistveno kršitev določb 1. odst. 62. člena ZTPDR, ne glede na dejstvo, da je bila delavki dana možnost zagovora in je bila navzoča na disciplinski obravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Delovno sodišče v A. je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita kot nezakonita sklep disciplinske komisije, opr. št. D-4/1-96 z dne 17.9.1996 in sklep o ugovoru z dne 28.11.1996 ter ugotovilo, da tožnici ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 28.11.1996, temveč ji to še traja. Tožena stranka jo je dolžna pozvati nazaj na delo, ji priznati vse pravice, ki izhajajo iz dela in po delu, ji za sporno obdobje vpisati v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo, izplačati pripadajočo plačo, plačati vse prispevke iz pokojninskega, zdravstvenega, invalidskega in socialnega zavarovanja, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečnih plač, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe in sklenilo, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 2.020,00 SIT sodne takse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. V pritožbi navaja, da v danih razmerah (prekinitev naročil tujega partnerja, ki so predstavljale najmanj 95% vseh naročil) si tožena stranka ni mogla privoščiti dolgotrajnih disciplinskih postopkov, ki bi umetno podaljševali delovna razmerja delavkam, pri čemer je potrebno poudariti okoliščino, da si je tožena stranka ves čas trajanja disciplinskega postopka prizadevala rešiti situacijo po mirni poti, s čimer pa se tožnica ni strinjala. Tožena stranka še navaja, da je bil izpeljan dvostopenjski postopek, da je bila tožnica seznanjena z zahtevo za disciplinski postopek in z očitano ji kršitvijo delovne discipline. Tožnica je bila v postopku zaslišana, vročena ji je bila prvostopenjska odločba in dana ji je bila tudi možnost pritožbe. S tem je bila dana tožnici možnost obrambe. Glede očitka, da v postopku ni bil obveščen sindikat, navaja pritožba, da tožena stranka ni dolžna poizvedovati, ali je tožnica članica kakšnega sindikata ali ne. Vsekakor pa je imela vse možnosti, da tekom postopka obvesti sindikat in navede vsa dejstva v svojo obrambo. Nadalje meni, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej popolnoma ugotoviti dejansko stanje in šele nato ugotavljati, ali je tožena stranka bistveno kršila določbe disciplinskega postopka.

Tožena stranka je prepričana, da gre v danem primeru za relativne kršitve tega postopka, saj je tožnica s to kršitvijo delovne discipline povzročila izgubo naročil in prenehanje poslovanja družbe. Poleg tega še navaja, da je izrek sodbe nesklepčen, saj ga zaradi prenehanja poslovanja tožene stranke, ni mogoče izvršiti.

Tožnica v svojem odgovoru na pritožbo soglaša z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo tudi vsa odločilna dejstva in nanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77- 27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo ne dvomi, soglaša pa tudi s prejetimi pravnimi stališči, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev tega sodišča. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožene stranke zaključuje pritožbeno sodišče, da niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka bistveno kršila določbe disciplinskega postopka in je to ugotovitev tudi pravno pravilno utemeljilo in obrazložilo, zato je tudi utemeljeno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku. Opustitev vročitve zahteve za disciplinski postopek in vabila za disciplinsko obravnavo tožnici pomeni absolutno bistveno kršitev določb iz 1. odst. 62. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90), ne glede na dejstvo, da je bila dana možnost zagovora.

Tožnica zaradi kršitve pravice iz 1. odst. 62. člena omenjenega zakona ni imela na voljo časa za pripravo obrambe glede očitane kršitve, s katero tudi ni bila v naprej seznanjena. Zato ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti kršitev, šele nato pa, ali je tožena stranka storila bistvene kršitve določb postopka ali ne, pa tudi ta navedba ni odločilnega pomena za zakonito izdajo sodne odločbe.

Nadalje ugotavlja pritožbeno sodišče, da ni izrek sodbe sodišča prve stopnje nesklepčen iz razloga, da ga ni mogoče izvršiti zaradi prenehanja poslovanja tožene stranke, saj je izrek razumljiv in ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe. Zaradi navedenega zaključuje pritožbeno sodišče, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialno-pravno pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka te sodbe.

Določbe ZPP in ZTPDR je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).