Jedro

Pritožbeno navedbo, da pritožnica „zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej“ je pritožbeno sodišče najprej presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Po določilu 116. členu ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje mora torej predlagatelj obrazložiti. Ker pa tega pritožnica ni storila, pritožbeno sodišče njene pritožbe ni moglo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo toženke proti svoji sodbi III Pg 2362/2018 z dne 23. 12. 2019 kot prepozno zavrglo. V obrazložitvi je pojasnilo, da vročevalec pisanja (to je pošiljke s sodbo) toženki ni mogel osebno vročiti. Zato ji je 27. 12. 2019 v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Ker tega ni storila, se je po fikciji štelo, da je bila sodba toženki vročena 11. 1. 2020. Osem dnevni rok za pritožbo je tako potekel 19. 1. 2020. Ker je bila tega dne nedelja, bi bila pritožba pravočasna, če bi bila vložena 20. 1. 2020. Ker je bila vložena šele v torek 21. 1.2020, je bila vložena prepozno.

2. Proti temu sklepa je toženka vložila laično pritožbo, ne da bi citirala pritožbeni razlog. Navedla je, da zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej ter med drugim, da sodišče ugotavlja, da je fikcija vročitve nastopila v soboto 11. 1. 2020, ob sobotah pa Pošta v D. ne dostavlja poštnih pošiljk. Ker je poštar sodbo v poštni nabiralnik vložil šele v ponedeljek 13. 1. 2020, je predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo šteje kot pravočasno. V nadaljevanju pritožbe je navedla trditve, ki se nanašajo na prvostopenjsko sodbo z dne 23. 12. 2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno navedbo, da pritožnica „zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej“ je pritožbeno sodišče najprej presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Po določilu 116. členu ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje mora torej predlagatelj obrazložiti. Ker pa tega pritožnica ni storila, pritožbeno sodišče njene pritožbe ni moglo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

5. V izpodbijanem sklepu je pravilno pojasnjeno, da se šteje, da je bila vročitev opravljena 11. 1. 2020. Gre za fikcijo, da je toženka takrat prevzela poštno pošiljko, pa četudi je ni. Zato s pritožbeno navedbo, da ji je poštar šele v ponedeljek 13. 1. 2020 v poštnem nabiralniku pustil sodno pisanje, ne more doseči drugačne uporabe v prvostopenjskem sklepu pravilno povzetih postopkovnih določil ZPP, na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče le sklicuje. Le v primeru, če bi toženka osebno prevzela sodno pisanje 13. 1. 2020 in tak prevzem potrdila s podpisom, bi bila njena pritožba pravočasna.

6. Na tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na prvostopenjsko sodbo z dne 23. 12. 2019, pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker s prepozno pritožbo ni mogoče doseči preizkušanja izpodbijane sodbe.

7. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).