Jedro

Ker je Vrhovno sodišče o izpostavljenem pravnem vprašanju že sprejelo stališče, izpodbijana sodba pa od tega stališča ne odstopa, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Samo dejstvo, da revidentki ne bo vrnjeno premoženje njenega pravnega prednika, ne glede na njegovo vrednost, še ne pomeni zelo hudih posledic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnici dne 21. 7. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da gre za pomembno pravno vprašanje, saj se denacionalizacija lahko vodi kot upravni postopek ali pa kot postopek, ki sledi kazenskemu postopku, v katerem se razveljavi pravna podlaga za zaplembo. Ker gre za dva različna postopka in za izpolnjevanje različnih pogojev (državljanstvo), je treba z enotno prakso preprečiti neenakopravno obravnavanje in nove postopke, če se denacionalizacijski postopek zaključi pred zaključkom kazenskega postopka. Navaja tudi, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, saj vračilo v naravi sicer ne bo možno, odškodnina v obliki obveznic pa sedaj predstavlja le še nekaj odstotkov tržne vrednosti premoženja. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 17. 12. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 14. 3. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo za denacionalizacijo tam navedenih nepremičnin, ker je ugotovil, da prejšnji lastnik A.A. ne izpolnjuje pogoja o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen, vlagatelj zahteve pa kot nečak prejšnjega lastnika ni oseba iz 12. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

6. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vpliv odločitve v kazenskem postopku, v katerem se odloča o razveljavitvi sodbe o zaplembi premoženja, na odločitev o denacionalizaciji, ki jo v upravnem postopku vodi upravni organ. Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 1023/2005 z dne 6. 9. 2007 sprejelo stališče, da je vrnitev zaplenjenega premoženja sicer mogoče uveljavljati v upravnem denacionalizacijskem postopku ali pa po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS, vendar pa se v primeru, ko se stranka odloči za denacionalizacijo v upravnem postopku, premoženje vrača pod pogoji, določenimi v ZDen, vključno s pogoji glede državljanstva upravičencev iz 9. člena ZDen. Ker izpodbijana sodba od navedenega stališča ne odstopa, niti ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007), niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidentka ne more hudih posledic izpodbijane odločitve utemeljevati z zatrjevano nizkim zneskom potencialne odškodnine v obveznicah, saj je z izpodbijano odločitvijo obravnavana zahteva za denacionalizacijo zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja o državljanstvu, kar pomeni tako zavrnitev zahteve za vračilo v naravi kot tudi morebitnega zahtevka za plačilo odškodnine. Zelo hudih posledic izpodbijane odločitve pa revidentka tudi ne izkazuje s sklicevanjem na zatrjevano visoko tržno vrednost nepremičnine, saj gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja. Samo dejstvo, da revidentki ne bo vrnjeno premoženje njenega pravnega prednika, namreč še ne pomeni zelo hudih posledic.

8. Glede na to da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo, ta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.