- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1965/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1965.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Procesna sposobnost stranke v primeru smrti med postopkomAli je mogoče nadaljevati postopek in izdati sodbo, če je ena od strank umrla med postopkom pred sodiščem prve stopnje?
- Učinki smrti stranke na pravdni postopekKako se obravnava pomanjkljivost, ki nastane zaradi smrti stranke, in kakšne so možnosti za nadaljevanje postopka z dediči?
- Razveljavitev sodbe zaradi absolutne bistvene kršitveKdaj je pritožbeno sodišče dolžno razveljaviti sodbo, ki je bila izdana za mrtvo osebo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka, zato sodbe za mrtvo osebo ni dopustno izdati. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi (II. in III. točka odločbe sodišča prve stopnje) in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, ter razsodilo, da sta tožnici vsaka do 1/2 solastnici parc. 181/3 k. o. X v izmeri 133 m2, po elaboratu, ki je sestavni del sodbe. Tožencema je naložilo v plačilo 3329,72 EUR pravdnih stroškov tožnicama v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Proti sodbi sta se toženca pritožila iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom za njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oz. za razveljavitev in novo sojenje. Opredeljujeta pritožbene stroške. Najprej opozarjata, da je prva tožnica med postopkom umrla, zato se sodba glasi na neobstoječo osebo. Potem pa obsežno izpodbijata sprejeto dokazno oceno, sodbi očitata pomanjkljive in nasprotujoče si razloge, sodišču pa prekoračitev trditvene podlage. Menita, da tožnici nista ne zatrjevali ne dokazali zakonite in dobroverne posesti.
Druga tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je njena mati, prva tožnica, pred zaključkom postopka res umrla, a njena dedinja je ona sama in predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi to formalno pomanjkljivost tako, da v izreku sodbe doda: dediči po pok. Vsebinskim pritožbenim razlogom pa kot neutemeljenim nasprotuje.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker je postopek vodilo in sodbo izdalo za tožnico, ki je med tem že umrla. Mrtvi ni sposoben biti pravdna stranka. Če stranka umre med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je po 81. čl. ZPP pomanjkljivost, ki s tem nastane z vidika procesne sposobnosti stranke, odpravljiva, saj se postopek lahko nadaljuje z dediči, ne gre pa zgolj za formalnost, ki bi jo lahko popravilo pritožbeno sodišče sâmo. Po 3. odst. 354. čl. ZPP mora v tem primeru pritožbeno sodišče sodbo, ki je obremenjena s takšno napako, nujno razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje. Izvedba postopka po 81 čl. ZPP je v kompetenci prvostopenjskega sodišča in tega ne more namesto njega opraviti sodišče druge stopnje.(1) Glede na povedano ni bilo smotrno odgovarjati na druge pritožbene očitke.
Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.
(1) Prim. J. Zobec, v Ude et al., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 3. knjiga str. 443, GV založba in Uradni list, Ljubljana 2009.