Jedro

Za zaključek o obstoju tožničine lastninske pravice v pričakovanju oziroma pravice, ki preprečuje izvršbo, sta vprašanje njene skrbnosti pri usklajevanju zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim, in okoliščina, ali gre (pri tem) za osebo, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, nebistvena. Toženec namreč hipoteke ni pridobil na pravno-poslovni podlagi in se zato na načelo zaupanja v zemljiško knjigo oziroma varnost pravnega prometa ne more sklicevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 25. 10. 2019: - ugotovilo, da je izvršba toženca zoper dolžnika T. d.o.o., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VL 118288/2017 po sklepu opr. št. VL 118288/2017 z dne 12. 6. 2018 v zvezi s sklepom opr. št. VL 118288/2017 z dne 11. 12. 2017, zaradi izterjave 6.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na nepremičnino ID znak 0000 962/1, nedopustna (točka 1 izreka), - zavrglo tožbo glede zahtevka na ustavitev izvršbe VL 118288/2017 in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj glede nepremičnine ID znak 0000 962/1 in izbrisa sklepa o izvršbi VL 118288/2017 pri tej nepremičnini (točka 2 izreka), - odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči v 15-ih dneh plačati 911,70 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (točka 3 izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da zahtevek (s stroškovno posledico) zavrne. V izogib ponavljanju se sklicuje na navedbe, podane v odgovoru na tožbo. Izpostavlja razloge, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, prav tako, kaj je v postopku trdila tožeča stranka. Zelo pomembno naj bi bilo, da je tožnica prava vešča stranka, ki se profesionalno ukvarja z nepremičninami. Zato je vedela oziroma bi morala vedeti, da je verjetnost, da dolžnikovo nepremičnino s hipoteko obremeni kateri od dolžnikovih upnikov, zelo realna. Svojo lastninsko pravico na nepremičnini bi lahko predzavarovala, pa tega ni storila. Enotno sodno prakso, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je potrebno obravnavati od primera do primera. Nenazadnje je eno temeljnih načel načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ko je toženec vpisal hipoteko, je bil lastnik nepremičnine njegov dolžnik. Sam je ravnal pošteno in se je zanesel na podatek, vpisan v zemljiški knjigi. Sicer je lahko slediti navedbi sodišča, da je tožnica izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju, kar naj bi preprečilo izvršbo, a slednja ni storila ničesar, da bi lastninsko pravico pravočasno in na pravilen način zavarovala. Ta isti zakon, ki uzakonjuje načelo zaupanja, ima namreč tudi mehanizme zavarovanja lastninske pravice (tudi pričakovane). Toženec je dobroverno vpisal hipoteko na tožničini nepremičnini z namenom zavarovanja svoje terjatve, ki jo je imel oziroma jo še vedno ima do dolžnika.

3. Tožeča stranka je v odgovor predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ključne ugotovitve (ki jih pritožba ne izpodbija) sodišča prve stopnje so1: - da je tožnica kot kupec s prodajalcem T. d.o.o. dne 1. 2. 2018 sklenila prodajno pogodbo, s katero je kupila nepremičnino ID znak 0000 962/1, - da je bil podpis na pogodbi pri notarju overjen dne 5. 2. 2018 in da vsebuje predložena prodajna pogodba perfektno dovolilo, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi, - da je tožnica, še preden je toženec v izvršilnem postopku (z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi2) pridobil hipoteko za nepremičnino, razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom.

6. Upoštevaje te ugotovitve in enotno stališče sodne prakse3 je nato pravilno pojasnilo,4 da ima nevpisana lastninska pravica prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico (hipoteko); da je pri pravno poslovnih pridobitvah odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo (to je pridobitev ustreznega zemljiško-knjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi5); da so varovane le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne sodi, in da ima v takšnih primerih vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega (v konkretnem primeru tožnice), ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.

7. Prav tako je že omenjeno sodišče (pravilno) poudarilo,6 da sta za zaključek o obstoju tožničine lastninske pravice v pričakovanju oziroma pravice, ki preprečuje izvršbo, vprašanje njene skrbnosti pri usklajevanju zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim, in okoliščina, ali gre (pri tem) za osebo, ki se ukvarja z nepremičninskimi posli, nebistvena, saj toženec hipoteke ni pridobil na pravno-poslovni podlagi (in se zato na načelo zaupanja v zemljiško knjigo7 oziroma varnost pravnega prometa ne more sklicevati).8

8. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je toženčevo pritožbeno sklicevanje na svoje pošteno (dobroverno) postopanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo (za konkretni primer) nebistveno, kar velja tudi za pojasnjevanje, da bi morala tožnica (ki se profesionalno ukvarja z nepremičninami) svojo lastninsko pravico pravočasno in na pravilen način zavarovati (predzavarovati). To zatrjevanje je tudi sicer premalo konkretizirano in (obenem) novo9 (prvi odstavek 337. člena ZPP10). Zato (v konkretnem primeru) neprepričljivo izzveni pritožbeno poudarjanje, da je potrebno stališče sodne prakse, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, obravnavati od primera do primera.11 Nenazadnje ni moč slediti (ga upoštevati) niti toženčevemu posplošenemu pritožbenemu („v izogib ponavljanju“) sklicevanju na navedbe, podane v odgovoru na tožbo. Ker je pritožbeni preizkus samostojen del pravdnega postopka, morajo biti vse okoliščine (razlogi), ki naj bi bile (po mnenju stranke, ki se pritožuje) njegov predmet, vsebovane v pritožbi.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje stroške, nastale z vložitvijo odgovora, saj ni ta v ničemer pripomogel k predmetni odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Glej 6., 7. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 In sicer na podlagi sklepa z dne 12. 6. 2018, ki je bil v zemljiško knjigo vložen z dnem 16. 6. 2018. 3 Glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 135/2012 z dne 19. 2. 2015, II Ips 60/2014 z dne 11. 12. 2014 in II Ips 284/2015 z dne 18. 2. 2016. 4 Glej predvsem 8. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 Položaj takšnega pridobitelja (v izločitveni pravdi) je varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo (glej VSRS sklep II Ips 135/2012 z dne 19. 2. 2015 in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). 6 Glej 8. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 7 Ki je povezano z ravnanjem (postopanjem) v pravnem prometu (glej 10. člen SPZ oziroma 8. člen ZZK-1). 8 Glej sodbo tega sodišča I Cp 3099/2015 z dne 6. 4. 2015. 9 Kar vključno z ugotovitvijo, da za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve (niti) ni bistven, velja tudi za pritožbeni očitek, da tožnica ni ugovarjala zoper sklep o vpisu hipoteke (v odgovoru na tožbo je toženec (podobno) trditev podal le glede dolžnika T. d.o.o.). 10 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 11 S čimer očitno nakazuje, da bi bilo potrebno od nje v konkretnem primeru odstopiti.