- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 412/2022-27
ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.412.2022.27 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Skrbnik živali mora zanjo objektivno zagotavljati razmere iz 7. člena ZZZiv oziroma za nevarne živali tudi iz 12. člena ZZZiv vsak dan in v vseh, tj. tudi v zanj izjemnih ali stresnih okoliščinah. Subjektivni odnos skrbnika je pomemben le v primeru naklepa, saj gre v tem primeru po 4. členu ZZZiv za mučenje živali. Vendar za odvzem ni potrebno, da je izkazano mučenje živali, saj podlaga za odvzem obstaja, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb ZZZiv.
Izrek
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Obrazložitev
1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnici odvzame pes A., številka mikročipa ... (1. točka izreka), da Zavetišče Veterinarska bolnica B. psa iz 1. točke odpelje, namesti z ustrezno oskrbo v zavetišču ter z njim naprej ravna skladno z 31. členom Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv; 2. točka izreka), da stroški postopka predhodno bremenijo Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR; 3. točka izreka) in da je rok za izvršitev odločbe 9. 11. 2021 (4. točka izreka).
2.Iz obrazložitve izhaja, da se je 9. 11. 2021 na tožničinem dvorišču opravljal izvršilni postopek odstranjevanja starih avtomobilov. Inšpektorica, katero so o dogajanju obvestili policisti, je na kraju samem ugotovila, da je pes privezan na neprimernem mestu in na neprimeren način tako, da je obstajala možnost poškodbe, do katere je tudi prišlo. Bil je umazan in nezaščiten pred vremenskimi neprilikami. Poklicala je Zavetišče B. in ustno odredila, naj pridejo po psa ter ravnajo z njim skladno z 31. členom ZZZiv. Ugotavlja še, da gre za nevarnega psa, ki je bil že dve leti nazaj v zavetišču, ker tožnica ni zagotavljala posebnih pogojev, ki so zahtevani za psa s takim statusom. Glede na ugotovljeno so bile po presoji organa kršene določbe 7. člena ZZZiv ter 4., 29. oziroma 30. in 32. člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali (v nadaljevanju Pravilnik). Zato je bila inšpektorica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZZZiv dolžna rešiti psa iz neprimernih pogojev. Ker je bilo mogoče dejansko stanje v celoti ugotoviti na pregledu, je organ skladno s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izvedel skrajšani ugotovitveni postopek. Da bi zavaroval psa, je skladno s 4. točko 92. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (v nadaljevanju ZVMS) takoj po pregledu izdal ustno odločbo.
3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Po njegovi presoji iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja kršitev 7. in 12. člena ZZZiv, saj je bil pes očitno podvržen stresu in trpljenju, ki bi ga tožnica lahko preprečila. Za odločitev tudi niso relevantne subjektivne okoliščine na strani tožnice, saj je predmet inšpekcijskega postopka dobrobit živali ter objektivno dejansko stanje, v katerem se je pes nahajal in je bistveno vplivalo na njegovo zdravje in počutje. Tožnica ni bila kos nalogam in dolžnostim, povezanim z lastništvom psa. Njegov takojšen odvzem je bil edini utemeljen ukrep. Poudarja, da ji je bil pes v preteklosti že začasno odvzet. Ponovna kršitev določb ZZZiv, zaradi katere je nujna takojšnja zaščita interesov živali, je vsekakor upravičen razlog za trajen odvzem istega psa, saj je utemeljeno predvidevati, da bo le tako mogoče dolgoročno zagotoviti dobrobit živali.
4.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi ugovarja, da prvostopna odločba ne ustreza standardom obrazloženosti, te pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. Trdi, da o kršitvah 7. in 12. člena ZZZiv ni mogoče sklepati na podlagi enkratnega, neponovljivega, izjemnega dogodka, ki ga tožnica ni zagrešila in na katerega ni imela nobenega vpliva. Okoliščin dogodka ni mogoče obravnavati kot irelevantnih. Prav tako se ne strinja, da ni pomembno, ali je bil pes tam privezan že dlje časa. Navedbe organa s tem v zvezi so nesprejemljive in kažejo na njegovo pristransko delovanje. Organ je izjavo policistov, da naj bi bil pes privezan na verigo že v času njihovega prihoda, upošteval kot gotovo dejstvo, pri čemer iz podatkov spisa ne izhaja, kateri od policistov naj bi to izjavil in niti kateri policisti so bili sploh prisotni. To pomeni, da te domnevne izjave niso preverljive, o njih pa se tožnica ni mogla izjasniti. Odločba je nezakonita ter posledica zunanjih dejavnikov, ki ne sodijo v upravni postopek in katerih je bila tožnica deležna že predhodno, zaradi česar trpi ogromno duševnih bolečin.
5.Tožnici se zdijo nesprejemljivi očitki o nerazumljvosti njenih pritožbenih navedb, saj je jasno pojasnila razloge, zaradi katerih se je pes v določenem trenutku nahajal na dvorišču. Ne drži, da se ne upošteva subjektivna odgovornost oziroma subjektivne okoliščine na strani tožnice. Tožnici pa krivde za nastalo situacijo ni mogoče pripisati, zato tudi ni podlage za trajen odvzem psa, ki ga je pritožbeni organ opravičil zgolj s tem, da je bil pes tožnici v preteklosti že odvzet in kasneje vrnjen ter da ponovna ugotovitev kršitve določb ZZZiv predstavlja upravičen razlog za trajen odvzem psa. Toženka s tem ni obrazložila odločitve trajnega odvzema in se odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Trdi, da pogoji za izvedbo skrajšanega postopka niso bili podani, zaradi česar je bila kršena pravica do izjave. Prav tako ni bilo pogojev za izdajo ustne odločbe. Predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.
6.Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge prvostopenjske in drugostopenjske odločbe.
7.Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 17. 5. 2024 nasprotuje plačilu stroškov Veterinarske Bolnišnice B., češ da pes A. sploh ni bil tam, ampak je iz okoliščin očitno, da je bil ves čas pri C. C. Opozarja na prijavo inšpektorja Č. Č. zoper to osebo zaradi sovražnega govora in protipravnega pridobivanja zaupnih podatkov ter njihovega širjenja po Facebooku. Opozarja, da ni nihče preverjal ali je C. C. primeren za posvojitev psa, saj naj bi bil glede na navedbe v dopisu z dne 22. 4. 2022 kaznovan in ali je navedena oseba povezana z veterinarsko inšpekcijo. To kaže na to, da je bil tožnici pes odvzet zato, da ga dobi C. C.
8.Sodišče je opravilo glavno obravnavo čeprav bi lahko na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker tožnica na narok ni pristopila.1 Na narok je namreč pristopil pooblaščenec toženke, ki je želel, da se glavna obravnava opravi. Nadalje je pooblaščenec tožnice na dan 3. 7. 2024, sedem minut pred začetkom naroka, sodišču poslal elektronsko sporo0dilo, da se to7enica naroka zaradi te7ekega premo7enjskega stanja ne bo udele7eila, poobla610denec pa ima druge obravnave. Predlagal je, da sodi610de izvede obravnavo v odsotnosti to7enice ter na njej izvede vse predlagane dokaze.
9.V dokaznem postopku je sodi610de vpogledalo v fotografije, ki jih je na kraju samem 9. 11. 2021 posnela in61pektorica in v vse listine v upravnem spisu. Vpogledalo je tudi listine v sodnem spisu, razen izpisov iz spletnih strani z naslovi: "In61pektorji lastnici trajno odvzeli psa A. in ga vrnili v zaveti610ce k C. C." z dne 13. 11. 2021, "In61pektorji po dveh letih vrnili A." z dne 9. 11. 2021 , "In61pektorji lastnici trajno odvzeli psa A. in ga vrnili v zaveti610ce k C. C." z dne 13. 11. 2021 ter ra0duna Veterinarske bolnice B., saj gre za listine, ki so nastale po izdaji ustne odlo0dbe, ki je bila izre0dena 9. 11. 2021 (52. 0dlen ZUS-1). Zavrnilo je tudi dokaz z vpogledom v prijavo sovra7nega govora in protipravno pridobivanje zaupnih podatkov ter njihovo 61irjenje na Facebook-u, saj gre za pravno nepomembne dokaze.
10.Nadalje je zavrnilo to7e0dni0din predlog, naj to7enko pozove, da predlo7ei kopijo upravnega spisa zanjo, saj ZUP te obveznosti organa ne dolo0da. To7nica je imela v upravnem postopku pravico vpogledati v upravni spis in na svoje stro61ke preslikati potrebne dokumente (82. 0dlen ZUP). Tako pravico ima tudi v sodnem postopku (prvi odstavek 150. 0dlen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. 0dlen Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Prav tako je zavrnilo predlog to7nice, naj to7enko pozove k predlo7eitvi podatkov o tem, kolikokrat je opravljala in61pekcijske preglede v romskih naseljih na obmo0dju Posavja in Novega mesta glede primernih bivanjskih pogojev psov, kolikokrat je policija klicala in61pekcijsko slu7bo zaradi bivanjskih pogojev psov in tudi podatke o tem, koliko psov je trajno odvzela v romskih naseljih na obmo0dju Novega mesta in Posavja, saj ravnanje in61pekcije v zvezi z drugimi psi za odlo0ditev v obravnavani zadevi ni pravno relevantno. To7nice ni zasli1alo, saj je sporo0dila, da se obravnave ne bo udele7eila. Poleg tega iz njenih vlog izhaja, da bi izpovedovala o tem, da ji ni mo7eno pripisati krivde za nastalo situacijo in v kak1ni stiski se je zna1la ter da je ravnala, kot je menila, da je najbolj primerno. Te okoli1ine pa po presoji sodi1a, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, za odlo0ditev niso pravno relevantne.
11.To7ba ni utemeljena.
12.Tretja alineja prvega odstavka 43. 0dlen ZZZiv dolo0da, da ima pristojni in61pektor pri in61pekcijskem nadzorstvu, poleg pravic in dol7enosti, ki jih ima po drugih predpisih, 61e te pravice in dol7enosti: - za0dasno ali trajno odvzeti 7ival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku 7ivali, 0de je to potrebno za za61cito 7ivali v primeru kr61itve dolo0db tega zakona. 06 Za odvzete hi61ne 7ivali, razen za 7ivali prosto 7ive0dih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zaveti610ce, ki lahko 7ival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. 0dlenom tega zakona. Za za0dasno ali trajno odvzete 7ivali prosto 7ive0dih vrst uradni veterinar odredi za0dasno oskrbo v zato0di610cu za 7ivali prosto 7ive0dih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. 0de je bila 7ival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomo0dno odpravljene odlo0dbe o odvzemu 7ivali dosedanji skrbnik 7ivali upravi0den do od1kodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodi1em.
13.Ker ima oseba, ki ji je bila 7ival odvzeta in dana skrbniku, sodi1e pa je kasneje odlo0dbo kot nezakonito odpravilo, pravico do od1kodnine, sodi1o zavra0da stali1e to7enke, ki ga je uveljavljala na naroku, da to7nica, ker je bil pes posvojen, nima ve0d pravnega interesa za to7bo. Sodi1e, ki je v pripravljalnem postopku (45. 0dlen ZUS-1) ugotovilo, da je bil pes oddan novemu skrbniku, sodi, da ima to7nica kljub temu pravni interes za to7bo, saj bi bila v primeru, 0de bi sodi1e izpodbijano odlo0dbo odpravilo, upravi0dena do od1kodnine. Zato je o to7bi odlo0dalo vsebinsko.
14.Prvostopenjski organ je izrekel ustni ukrep trajnega odvzema 7ivali po tem, ko je ugotovil, da se je pri to7nici na dvori1u ... dne 9. 11. 2021 opravljala izvr1ba - odstranjevanje starih avtomobilov z dvori1a. In61pektorico so policisti, ki so in61pektorju za okolje nudili asistenco, obvestili, da je med avtomobili priklenjen pes, kateremu se je veriga zapletla in je poškodovan v ustih ali na ustnici, saj krvavi. Na kraju samem je ugotovila, da je na dvori1u, sredi razbitin avtomobilskih delov, stal prestrašen nem61ki ov0dar. Okrog njegovih ust je bila vidna krvavitev, krvav jezik je bil viden, ko je lajal. Sledovi sve7e krvi so bili po tleh, po predmetih in po ta0dkah, pes pa je tudi ves 0das, dokler ni bil odpeljan s kraja, krvavel. Veriga se mu je zapletala med staro ropotijo, tako da je bila dolga prakti0dno 105 cm, kar je bilo izmerjeno, ko je bil odpeljan. Pes je imel po celem telesu, tudi po hrbtu, blatno dlako. Razmo0dena tla so bila potacana, vidni so bili pasji iztrebki razli0dne starosti. Stanje psa je bilo alarmantno. Po sledovih na tleh in po njegovi umazani dlaki je bilo o0dito, da je bil tam priklenjen 7e dlje 0dasa. Ni imel mo7nosti za gibanje (1 m verige), ni imel zavetja pred vremenskimi neprilikami, priklenjen je bil med predmeti, na katerih se lahko poškoduje in se tudi je poškodoval. Ves 0das pregleda je krvavel.
15.To7nica ve0dini teh dejstev, za katere sodi1e ugotavlja, da izhajajo tudi iz fotografij v spisu, ne ugovarja. Ne ugovarja niti ugotovitvam obeh organov, da gre za nevarnega psa, ki ji je bil za0dasno 7e odvzet. V to7bi sama izrecno navaja, da je bila v hudi 0dustveni in socialni stiski, pes pa se je, ker verige ni bil vajen, in ker je bilo na dvori1u veliko neznanih oseb, hrupa, 7iv0dnosti in izrekanja ukazov, obna1al zmedeno, prestra61eno in se je valjal po tleh. Zato se mu je veriga skraj61ala ter je pri61lo do poškodbe. To je bil po njenem prepri0danju rezultat vsega dogajanja kriti0dnega dne in ni povezano z njeno skrbjo za 7ival izven teh okoli1in. Trdi, da zato njenemu ravnanju ni mogo0de pripisati kr61itev 7. in 12. 0dlena ZZZiv.
16.Ugovarja pa temu, da naj bi bil pes privezan na verigo 7e dlje 0dasa oziroma v 0dasu prihoda policistov, ker da iz spisa ne izhaja, kateri od policistov naj bi to izjavil, kar pomeni da izjava ni preverljiva in temu, da naj bi pes krvavel ves 0das. Trdi, da naj bi bila ta izjava zavajajo0da, ker naj bi to, da ni 61lo za huj61e poškodbe, izhajalo iz fotografij, na katerih se je pes pojavil istega dne. Sodi1e se s tem v zvezi strinja z drugostopenjskim organom, ki je presodil, da ni pomembno, ali je bil pes tam privezan 7e dalj1i 0das ali zgolj izjemoma. V polo7aju, ki izhaja iz ugotovitev organa prve stopnje, ki se skladajo s stanjem, ki je razvidno iz fotografij s tega dne, se pes tudi po presoji sodi1a ne bi smel nahajati v nobenem trenutku. Prav tako ne bi smel biti privezan na na0din, ki mu je povzročil poškodbo, ne glede na to, koliko 0dasa je krvavitev trajala in ne glede na to, kako huda je bila poškodba, 1e manj pa bi ga smela to7nica pustiti na istem mestu, privezanega na enak na0din po tem, ko je bilo vidno, da se je poškodoval.
17.Po prvem odstavku 7. 0dlenu ZZZiv mora skrbnik 7ivali slednji zagotoviti: - bivali610ce, hrano, vodo in oskrbo na na0din, ki je glede na vrsto 7ivali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udoma0ditve primeren njenim fiziolo61kim in etolo61kim potrebam v skladu z ustaljenimi izku1njami in znanstvenimi spoznanji; - svobodo gibanja, primerno 7ivali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udoma0ditve, ki prepre0duje nepotrebno trpljenje; dovolj prostora, 0de je privezana ali zaprta, glede na njene fiziolo61ke in etolo61ke potrebe v skladu z ustaljenimi izku1njami in znanstvenimi spoznanji; svetlobo, toploto, vla7enost, kro7enje zraka, zra0denje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je 7ival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udoma0ditvi, fiziolo61kim in etolo61kim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem. Za varstvo nevarnih 7ivali morajo skrbniki po 12. 0dlenu ZZZiv zagotoviti tudi fizi0dno varstvo psov na enega izmed naslednjih na0dinov: - da so psi na povodcu in opremljeni z nagob0dnikom, - da so zaprti v pesjaku ali objektu, - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu ozna0den z opozorilnim znakom.
18.Sodi1e ugotavlja, da za varstvo nevarnega psa nedvomno ni bilo poskrbljeno na nobenega od teh na0dinov, pes pa tudi ni bil za610iten pred vremenskimi pojavi, kot to veleva 29. 0dlen Pravilnika o za61citi hi61nih 7ivali (v nadaljevanju Pravilnik).1 Prav tako ni bilo zagotovljeno njegovo dobro po0dutje2 in ni bila zagotovljena primerna svoboda gibanja, saj je bil povodec glede na 30. 0dlen Pravilnika4 prekro0den, pes pa je bil privezan na tak na0din, da se je zato poškodoval.
19.To7nica nadalje ugovarja izre0denemu ukrepu, ker naj to7enka ne bi upo61tevala, v kak1ni situaciji se je nahajala, po citiranih dolo0bah ZZZiv pa naj bi bile po njenem mnenju subjektivna odgovornost oziroma subjektivne okoli1ine relevantne. S tem v zvezi trdi, da je bila kriti0dnega dne pahnjena v te7ko 7eivljenjsko situacijo, ko so njeno doma0dijo preplavili policisti in delavci, ki so delovali po navodilih in61pektorja za okolje in prostor, ko se je izvajala izvr1ba. To7nica je bila 1okirana, prestra61ena, v vidni stiski in se v tistem trenutku ni mogla obrniti na nikogar. Ker je predvidevala, da bo izvr1ba trajala dlje 0dasa, psa ni mogla pustiti samega v hi61i brez njene prisotnosti, katere je bil vajen. Ker gre za nevarnega psa, je morala zanj poskrbeti tako, da ni bil v neposredni prisotnosti neznanih oseb na dvori1u. Zato ga je odpeljala na del dvori1a, kjer se izvr1ba ni izvajala in priklenila izklju0dno zaradi dogajanja tega dne. Ker se ni smel prosto gibati po dvori1u, druge mo7nosti ni imela. Ni ga mogla pustiti v hi61i ves dan samega. Od nje se tudi ni moglo pri0akovati, da se bo skrivala v notranjosti hi61e, kot tudi ne, da bi se v takih okoli1inah, ko je bila vsa zmedena in prestra61ena, odpravila s psom na sprehod, kar naj bi bilo v takih okoli1inah po mnenju to7enke pri0dakovano ravnanje. Tak1ni o0ditki se po njenem mnenju lahko podajo le v primeru popolnega nepoznavanja dejanskih okoli1in.
20.Sodi1e se strinja s presojo drugostopenjskega organa, da pes v danih okoli1inah ni bil za610iten pred vznemirjanjem zaradi dogajanja na dvori1u s tem, ko je bil odpeljan ravno na to dvori1e, v bli7eino neznanih oseb in neobi0dajnega dogajanja. Zagotovo bi bilo ustrezneje, 0de bi se nahajal v notranjosti hi61e, 0de bi odstranjevanje avtomobilov trajalo tako dolgo, da bi se medtem pojavila potreba po izhodu psa iz hi61e, pa bi bilo pri0dakovati, da ga bo to7nica peljala na sprehod 0dim dlje stran od dvori1a. Nenazadnje sama navaja, da z odstranjevanjem odpadkov ni imela ni0esar. Sodi1e pri tem verjame to7nici, da je bil opisani dogodek zanjo stresen, da je bila prestra61ena, 1okirana in v stiski in da ni vedela, kako druga0de naj bi v danih okoli1inah ukrepala, kot tudi da je ukrepala na na0din, ki je bil po njenem mnenju najbolj primeren. Pa vendar po citiranih predpisih razlog, zakaj pride do neustreznega ravnanja z 7ivaljo in subjektivne okoli1ine, v katerih se znajde lastnik oziroma skrbnik 7ivali, niso pravno relevantne. Skrbnik 7ivali mora zanjo objektivno zagotavljati razmere iz 7. 0dlena ZZZiv oziroma za nevarne 7ivali tudi iz 12. 0dlena ZZZiv vsak dan in v vseh, tj. tudi v zanj izjemnih ali stresnih okoli1inah. Subjektivni odnos skrbnika je pomemben le v primeru naklepa, saj gre v tem primeru po 4. 0dlenu ZZZiv za mu0denje 7ivali. Vendar za odvzem ni potrebno, da je izkazano mu0denje 7ivali, saj podlaga za odvzem obstaja, 0de je to potrebno za za61cito 7ivali v primeru kr61itve dolo0db tega zakona.
21.Nadalje to7nica ugovarja ukrepu trajnega odvzema psa. Trdi, da odlo0dba s tem v zvezi ni obrazlo7eena in da trajni odvzem ni dopusten na podlagi enkratnega dogodka in navedbe, da je bil pes to7nici v preteklosti 7e za0dasno odvzet. Trdi, da bi lahko organ na podlagi ugotovljenega enkratnega dogodka, to7nici odredil le, da za psa ustrezno poskrbi. Po presoji sodi1a so ti ugovoru neutemeljeni. Odlo0dbi sta ustrezno utemeljeni in ju je mogo0de preizkusiti, saj iz obeh izhaja, kar tudi ni sporno, da je bil pes to7nici 7e za0dasno odvzet, ker ni zagotavljala potrebnih pogojev, ki so zahtevani za psa s statusom nevarnega psa. Takrat je bil pes napoten v zaveti610ce do zagotovitve pogojev. Iz pravnomo0dne odlo0dbe z dne 23. 10. 2019, ki se nahaja v upravnem spisu, izhaja, da je do za0dasnega odvzema pri61lo, ker je bil pes ve0krat ob pregledih uradnega veterinarja na gospodarstvu stranke privezan z verigo ob raznih strojih in starih avtomobilih na dvori1u, brez nagob0dnika in kot nevaren pes ni bil fizi0dno varovan v skladu z 12. 0dlenom ZZZiv. Sodi1e se strinja s to7enko, da je ponovna kr61itev dolo0db ZZZiv, zaradi katere je pri61lo tudi do poškodbe psa, upravi0den razlog za njegov trajen odvzem, 1e posebej, ker gre za psa, ki je nevaren. To pomeni, da ogroea okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali ka7ee napadalno vedenje do 0dloveka ali je ugriznil 0dloveka oziroma 7ival (11.a 0dlen ZZZiv). Nevarni psi po presoji sodi1a terjajo 1e posebej skrbno in pravilno ravnanje. Nevarni so namre0d zato, ker so napadalni do ljudi in drugih 7ivali.
22.V zvezi z očitki tožnice o objavi zgodbe v medijih, da se postavlja vprašanje, kje je izvor in kaj je resnični namen predmetnega postopka in da naj bi bila odločba izdana pod pritiskom in v interesu in korist skupin, sodišče pripominja, da ti očitki niso pravno relevantni. Toženka je izrekla ukrep, ki je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje in materialni predpis, ki se za tako ugotovljeno dejansko stanje uporabi, pravilen in zakonit. Kako je potekalo obveščanje o njem, ali je bilo pristransko in kakšni so bili komentarji, za sam ukrep, ki je pravilen in zakonsko utemeljen, ni pomembno. Če je tožnica, kot navaja, zaradi domnevno nekorektnega poročanja utrpela ogromno duševnih bolečin, to ni predmet tega postopka, v katerem se presoja zgolj zakonitost izpodbijane odločbe (2. člen ZUS-1). Prav tako za odločitev ni relevantno, kaj se je s psom dogajalo po njegovem odvzemu tožnici. Sodišče je v pripravljalnem postopku opravilo poizvedbe o tem izključno iz razloga, ker v primeru, ko je pes oddan novemu skrbniku, odločbe, četudi je nezakonita ni mogoče odpraviti in zadeve vrniti v ponovni postopek, ampak je po ZZZiv mogoča le njena odprava.
23.Organ navaja, da je odločal v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP, ker je bilo mogoče dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev. Zato, da bi zavaroval psa, pa je na podlagi 92. členom Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS) izdal ustno odločbo.
24.V zvezi z očitki o kršitvi pravice do izjave, je relevantno, da tretji odstavek 9. člena ZUP določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Prvostopni organ se pri izjemi sklicuje na 1. točko prvega odstavka 144. člena ZUP, ki določa, da lahko organ takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana. Sodišče se strinja s tožnico, da glede na ugotovitve prvostopenjskega organa okoliščine po tej točki niso bile izkazane, saj se 1. točka nanaša predvsem na skladnost navedb stranke z ugotovitvami organa. V takem primeru po naravi stvari ne gre za poseg v pravico do izjave. V obravnavanem primeru pa ta dejstva niso v celoti skladna, tj. sporen je čas, ko je bil pes privezan in čas krvavitve. Pri tem pa so ta, sporna dejstva, po presoji drugostopenjskega organa in sodišča nepomembna.
25.Ne glede na to v postopku ni bila storjena absolutna bistvena kršitev postopka, ki bi vplivala na zakonitost odločbe. Organ se namreč sklicuje tudi na 92. člen ZVMS, po katerem ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo. Navedena določba četrtega odstavka 92. člena ZVMS je konkretnejša izpeljava bolj splošnih določb 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP in prvega odstavka 211. člena ZUP.
26.Po 4. točki prvega odstavka 144. člena ZUP, ko lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Po drugem odstavku so nujni ukrepi po 4. točki prejšnjega odstavka podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti. Tretji odstavek še določa, da v primerih iz prvega odstavka tega člena ni treba zaslišati stranke. Kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po 4. točki prvega odstavka 144. člena tega zakona, pa lahko pristojni organ odloči tudi ustno (prvi odstavek 211. člena ZUP).
27.Tožnica tako utemeljeno opozarja na kontradiktornost vročitve zapisnika, odločba pa je bila izdana, preden je sploh pretekel rok za pripombe na zapisnik. V primeru skrajšanega postopka se namreč pred izdajo odločbe stranki ne zagotavlja pravica do izjave. Poleg tega je značilnost ustne odločbe, da učinkuje od trenutka naznanitve stranki, in ne od trenutka vročitve v pisni obliki. Med njima je razlika le v njuni obličnosti, glede drugih lastnosti pa imata ustna in pisna odločba enake učinke in posledice, so dogodki, nastali po naznanitvi ustne odločbe tožnici brezpredmetni. Glede na to s pošiljanjem zapisnika tožnici in pozivanjem, da lahko poda pripombe nanj, postopek ni mogel biti kršen. Ji je pa seznanitev s to listino olajšala sestavo pritožbe in tožbe.
28.Tožnica se ne strinja niti z rokom izvršitve odločbe in trdi, da naj bi obrazložitev, da v dotičnem primeru ni bilo težko oceniti, da je takojšnje ukrepanje nujno in da je bil pes psiho-fično ogrožen, ne ustreza niti najnižjim standardom obrazloženosti. Sodišče se strinja s toženko, da je v obravnavanem primeru dobrobit živali terjala takojšnje ukrepanje, torej izdajo ustne odločbe. Pes je bil zaradi načina, kako je bil privezan, poškodovan in bi se lahko, če bi ostal v takih okoliščinah, poškodoval še huje. Pri tem toženka odločitve ni utemeljevala s tem, da naj bi psa prihofizično ogrožala tožnica, kot to neutemeljeno zatrjuje v tožbi, ampak navaja, da je bila tožnica psa, kot njegova lastnica, dolžna rešiti iz neprimernih pogojev, česar ni storila. S tem se sodišče strinja. Kot je bilo že pojasnjeno, je bil pes privezan na neprimeren način in na neprimernem mestu ter času. Najmanj od trenutka, ko se je zaradi tega še poškodoval, če ne že prej, bi morala tožnica ukrepati in ga premestiti v hišo ali v ustrezen pesjak, kakršnega je za nevarnega psa dolžna imeti po Pravilniku. Ker tega ni storila, je bilo takojšnje ukrepanje nujno.
29.Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
30.Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).
-------------------------------
1Ta določa, da če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave.
2Ta določa, da mora imeti pes ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje. (prvi odstavek).
3Po prvem odstavku 4. člena Pravilnika mora skrbnik hišnih živali storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.
4Ta določa, da če je pes privezan, mora biti dolžina priveza, merjena pri tleh, enaka najmanj 3-kratni dolžini psa, merjeno od konice nosu do korena repa, vendar ne krajša od 3 metrov. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico. Teža priveza ne sme presegati 1/12 teže psa.
5Prvi odstavek tega člena določa, da lahko pristojni organ, kadar gre za nujne ukrepe v javnem interesu po 4. točki prvega odstavka 144. člena tega zakona, odloči tudi ustno.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zaščiti živali (1999) - ZZZiv - člen 7, 12, 43, 43/1, 43/1-3
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (2005) - ZVMS - člen 92
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.