Jedro

Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa jih ni zavrnilo, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Ker dejstev, ki jih je stranka priznala, ni treba dokazovati, saj ta niti niso sporna, je sodišče prve stopnje že s sklicevanjem na drugi odstavek 214. člena ZPP smiselno pojasnilo razloge za zavrnitev predlaganih dokazov tožene stranke. Tudi sicer je neutemeljno sklicevanje tožene stranke na svoj predlog po zaslišanju strank oziroma prič. Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem prvem odstavku I. točke in v II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, COVL, opr. št. 0000 VL 125703/2016-2 z dne 5. 12. 2016, ostane delno v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in je tako tožena stranka M. d.o.o., dolžna v osmih dneh po vročitvi sodbe plačati tožeči stranki S. d.o.o., znesek 2.260,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od 31. 5. 2016 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2017 dalje do plačila.

V presežku glede plačila zneska 140,00 EUR s pripadki, se zgoraj citirani sklep zaradi delnega umika razveljavi in se v tem delu pravdni postopek v tem gospodarskem sporu, ustavi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 136,00 EUR, v roku 15 dni, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe, do plačila.

2. Zoper sodbo v celoti se je iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pravočasno pritožila tožena stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev drugega odstavka 454. člena ZPP, ki določa, da sodišče izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala. Kje je dejansko stanje sporno, pritožnica ni pojasnila, prav tako ne, zakaj o spornem dejanskem stanju ne bi bilo mogoče odločiti na podlagi predloženih dokazov. Trdi le, da je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot dokaz predlagala zaslišanje strank in prič, prav tako pa je v prvem pripravljalnem spisu z dne 29. 3. 2017 kot dokaz predlagala zaslišanje zastopnice tožene stranke, iz česar sledi, da je predlagala izvedbo naroka, saj se stranke oziroma priče lahko zasliši le na naroku.

7. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pri odločitvi, da naroka v tem postopku ne bo izvedlo, napačno sklicevalo na drugi odstavek 454. člena ZPP. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da tožena stranka trditev tožeče stranke iz prve pripravljalne vloge ni prerekala, s čimer je priznala v izpodbijani sodbi ugotovljena dejstva.1 Ker drugi odstavek 214. člena ZPP določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi na podlagi dejstev, ki jih je zatrjevala tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, pravilno zaključilo, da je tožena stranka kupljeno blago dolžna plačati. Tožeča stranka je konkretizirano prerekala vse trditve tožene stranke iz ugovora zoper sklep o izvršbi, pri čemer tožena stranka temelju terjatve niti ni ugovarjala, višini pa le v delu, v katerem je terjatev poravnavala tekom sodnega postopka in kar je sodišče upoštevalo tudi v izpodbijani sodbi. S tem pa so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe brez naroka po prvem odstavku 454. člena ZPP: med strankama dejansko stanje ni bilo sporno, drugih ovir za izdajo odločbe pa ni bilo.

8. Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa jih ni zavrnilo, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Ker dejstev, ki jih je stranka priznala, ni treba dokazovati, saj ta niti niso sporna, je sodišče prve stopnje že s sklicevanjem na drugi odstavek 214. člena ZPP smiselno pojasnilo razloge za zavrnitev predlaganih dokazov tožene stranke. Tudi sicer pa višje sodišče zgolj v pojasnilo dodaja, da se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoj predlog pravdnih strank po zaslišanju strank oziroma prič. Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo2. Na tem mestu gre opozoriti, da je toženo stranko zastopal pooblaščenec, ki določilo o izrecni zahtevi za razpis naroka po ZPP pozna.

9. Višje sodišče je pritožbo preizkusilo v delu, v katerem tožena stranka ni zmagala v sporu in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 In sicer, da je tožeča stranka toženi stranki dobavila blago in dne 18. 4. 2016 izstavila vtoževani račun, tožena stranka ga je le delno (v višini 537,83 EUR) plačala 19. 8. 2016 (medtem ko je plačili 40,00 EUR in 100,00 EUR izvedla po prejemu sklepa o izvršbi). 2 Tako sodna praksa v VSL sodba II Cpg 756/2014 z dne 25.9.2014, VSL Sklep I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010, VSL sodba I Cpg 1256/2012 z dne 13.9.2013 in VSL sodba I Cpg 135/2013 z dne 7.10.2013.Prim. tudi Betetto, N., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 722.