18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1230/98 z dne 18. 1. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 23/95 z dne 17. 6. 1998 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika sta v pravdnem postopku od sodišča zahtevala, naj ugotovi, da toženi stranki ne pripada služnostna pravica zajemanja vode na njuni parceli. Sodišče prve stopnje je njun tožbeni zahtevek zavrnilo po pravilih o dokaznem bremenu, ker pritožnika nista založila predujma za izvedenca, s katerim bi dokazovala lego izvira in s tem lastninsko pravico na njem. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata v izreku navedeni sodbi. Iz laične ustavne pritožbe izhaja, da se ne strinjata z odločitvijo sodišča, zlasti menita, da bi morala stroške za izvedenca založiti tožena stranka. Kršitve ustavnih pravic vidita pritožnika v tem, da sodišče ni odločilo v njuno korist.

Pritožujeta se tudi nad dolgotrajnostjo postopka, ki naj bi trajal že več kot 10 let in s tem uveljavljata kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samo po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Izpodbijano sodno odločbo Ustavno sodišče lahko razveljavi, če temelji na pravnem stališču, ki je z vidika kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijanih sklepih ni. Ni ustavno sporno ravnanje sodišča, ki je v konkretnem primeru naložilo založitev stroškov za izvedenca tisti stranki, ki nosi dokazno breme. Ker z izpodbijanima sklepoma pritožnikoma niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo.

Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa pritožnika nista izčrpala vseh pravnih sredstev.

Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). V odločbi št. Up-277/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 189) je sprejelo stališče, da sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito v primerih, ko bi šlo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem.

Zato je v takšnih primerih dopustno vložiti ustavno pritožbo.

4.Navedena stališča Ustavnega sodišča so bila sprejeta v primerih, ko je kršitev še trajala. Iz njihovih obrazložitev izhaja, da je smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo. Ker v tem delu ustavna pritožba ni dopustna, jo je treba zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger