Jedro

V skladu z določbo 129. člena ZZZDR oziroma smiselno enako določbo prvega odstavka 190. člena DZ se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev.

Pri določitvi preživnine mora sodišče potrebe otrok oceniti, ne matematično izračunati.

Dejstvo, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive, samo po sebi še ne pomeni, da mora biti takšna (torej primerljiva oz. enaka) tudi razporeditev preživninskega bremena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v zavrnilnem delu (III. in IV. točka izreka) spremeni tako: - da mora toženec za sina A., rojenega ..., poleg vseh zneskov, navedenih v I. in III. točki izreka in na enak način plač(ev)ati še 42 EUR mesečno (torej preživnina znaša 166 EUR mesečno), - da se preživnina v višini 150 EUR, valorizirana na znesek 160,92 EUR, določena za tožnika B., rojenega ..., določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 363/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2462/2015, zviša tako, da se za čas od 13. 7. 2018 do 31. 8. 2019 določi na 175 EUR mesečno, za čas od 1. 9. 2019 dalje pa na 166 EUR mesečno; toženec jo mora plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka, na bančni račun prve tožnice; preživninsko obveznost v tej višini dolguje do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej pa v valoriziranem znesku.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem zavrnilnem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Prva tožnica in toženec sta starša sedemletnega B. (drugega tožnika) in petletnega A. Sodišče je v tej zadevi obravnavalo tožbo za dodelitev mlajšega sina pravdnih strank A., ureditev stikov in določitev preživnine ter za zvišanje preživnine za sina pravdnih strank B. Obravnavalo je tudi nasprotno tožbo za dodelitev A. in predodelitev B. v vzgojo in varstvo, določitev preživnine ter stikov. V obrazložitvi sodbe pritožbeno sodišče zaradi jasnosti za pravdni stranki uporablja izraze po prvovloženi tožbi, torej tožnica, tožnik (mladoletni B.) in toženec.

2. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje, potem ko je dopustilo sodno poravnavo o dodelitvi sina A. in ureditvi stikov, razsodilo predvsem, da mora toženec od 1. 5. 2020 dalje za njegovo preživljanje plačevati 124 EUR preživnine (pravnomočni I. in II. točka izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (III. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine1 za sina B. (IV. točka izreka sodbe) in toženčev predlog za izrek denarne kazni (pravnomočna V. točka izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške (VI. točka izreka).

3. Zoper odločitev o preživnini se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta tožnika. Predlagata spremembo sodbe in zvišanje preživnine za A. na 160 EUR in za B. na 180 EUR ali pa vsaj razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju ob hkratnem odgovoru nanje.

Navedb v dopolnitvi pritožbe višje sodišče ni obravnavalo, ker je bila dopolnitev vložena po poteku pritožbenega roka.

4. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V skladu z določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) oziroma smiselno enako določbo 1. odstavka 190. člena Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev. Pritožnica izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o vseh treh ogljiščih s citiranima določbama začrtanega vrednostnega trikotnika - torej tako o potrebah otrok kot o zmožnostih vsakega od staršev.

O potrebah dečkov

7. Pri določitvi preživnine mora sodišče potrebe otrok oceniti, ne matematično izračunati.2 Za oceno potreb otrok in ne matematični izračun se zavzema tudi pritožnica, a po nepotrebnem. Sodišče prve stopnje je namreč ne le na deklaratorni ravni3, ampak tudi konkretno ocenilo (ne matematično izračunalo) potrebe sinov pravdnih strank po posameznih sklopih, ki so navedeni v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR.4 Matematični pristop bi pomenil, da bi sodišče mehanično seštelo nesporne in z izvedenimi dokazi izkazane stroške otrok, česar v izpodbijani sodbi ni najti. Posamezni (z dokazi izkazani) stroški so sodišču predstavljali le izhodišče za oceno potreb. Očitek, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju potreb obeh dečkov izbralo napačen pristop, torej ni utemeljen.

8. Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je materialnopravna presoja potreb B. in A. delno napačna. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da dečka, ki sta stara pet in sedem let, za oblačila in obutev (po)rabita vsak 60 EUR in ne le po 50 EUR mesečno, kot je ocenilo sodišče prve stopnje. Nekatera otroška oblačila je res mogoče dobiti po ugodnih cenah, kvalitetni otroški čeveljčki pa so, kot utemeljeno izpostavljata pritožnika, dražji. Poleg tega jih otroci v tej starosti hitro prerastejo, rabijo kar nekaj parov, bratca pa jih težje ponosita eden za drugim, kar tudi ni priporočljivo. Živahna dečka nekaj oblačil izrabita, mlajši bratec sicer gotovo lahko ponosi tudi kakšno oblačilo starejšega, a po starosti in zato gotovo tudi po velikosti sta si blizu, tako da na ta račun ne more biti resno nižjih stroškov.

9. Sodišče prve stopnje med potrebe dečkov neutemeljeno ni prištelo stroškov materinih prevozov do vrtca oziroma šole. Izpostavilo je, da mati res poskrbi za te prevoze, toženec pa po drugi strani za prevoze na stike in s stikov. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da sodna praksa zagovarja stališče, da si starša breme prevozov na stike in s stikov praviloma delita, je sicer pravilna.5 Utemeljeno pa je tudi pritožbeno opozorilo o pogostosti voženj v šolo in vrtec6 v primerjavi z vožnjami na stike7. Poleg tega mora mati otroka občasno peljati tudi k zdravniku, k prijateljem, kasneje pa tudi na različne dejavnosti, kar je vse (z izjemo obiskovanja prijateljev) vezano na delovni teden. Pritožbeno sodišče tako sprejema pritožbeno stališče, da so potrebe vsakega od dečkov na ta račun še 20 EUR višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

10. Neutemeljena pa je pritožbena graja zaključkov sodišča prve stopnje o stroških igrač, razvedrilnih pripomočkov in preživljanja prostega časa. Po 20 EUR mesečno za vsakega od dečkov8, skupaj torej skoraj 500 EUR letno, poleg potreb, ki jih je naštelo sodišče prve stopnje, nedvomno zadošča tudi za nakup kakšnega športnega rekvizita, za kar se zavzema pritožnica. Res verjetno starša nekatere stvari kupita za vsakega od njiju, a po drugi strani vrsto igrač in drugih predmetov9 lahko uporabljata oba. Da bi se dečka ukvarjala s kakšnim športom, ki terja nakup dražjih pripomočkov, pa pravdni stranki nista niti trdili.

11. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da sinova pravdnih strank za pokritje življenjskih potreb rabita po 278 EUR mesečno, B. pa je pred vstopom v šolo rabil še nekaj več - po (neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje 290 EUR mesečno. Takšne potrebe ustrezajo zmožnostim njunih staršev, ki bodo podrobneje predstavljene v nadaljevanju obrazložitve, in so primerljive s potrebami otrok njune starosti.

O zmožnostih staršev

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so zmožnosti pravdnih strank primerljive. Tožnica je (bila) res večji del brezposelna, a je po ugotovitvah sodišča prve stopnje za delo sposobna in po poklicu medicinska sestra, kar je nedvomno zelo iskan poklic. Zaposlitve po ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožnica posebej intenzivno ni iskala, saj ni bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Pritožbeno stališče, da gre za obdobje, ko je mladim mamicam težko najti ustrezno zaposlitev, je ob tem povsem posplošeno. Dokazna ocena sodišča prve stopnje o tožničinih zmožnostih, ki temelji tudi na dokazni oceni njenih (nizkih) prihodkov in (višjih) stroškov, ter ugotovitev, da občasno “pomaga“ partnerju pri izvajanju njegove popoldanske dejavnosti in očetu pri njegovi dejavnosti, je prepričljiva in v celoti ustreza zahtevam 8. člena ZPP.

13. Za toženca je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zasluži približno 935 EUR mesečno. Pritožbeno stališče, da je v popoldanskem času prost in lahko dodatno zasluži, kar tožnici ni omogočeno, je popolnoma posplošeno.10 Poleg tega v obravnavani zadevi ne gre za to, da bi sodišče prve stopnje prisodilo nižjo preživnino, ker je toženec ne bi zmogel plačevati.11 Od toženca terjati še popoldansko delo zato, da tožnici ne bi bilo treba izkoristiti svojih zmožnosti, pa ne glede na to, da sta dečka dodeljena v vzgojo in varstvo njej, ni primerno.

14. Zaključek sodišča prve stopnje, da so preživninske zmožnosti tožnice in toženca primerljive, je tako po prepričanju višjega sodišča pravilen.

O uravnoteženju vseh treh pravno relevantnih dejavnikov

15. Pritožnica pa ima prav, ko izpostavlja, da to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive, samo po sebi še ne pomeni, da mora biti takšna (torej primerljiva oz. enaka) tudi razporeditev preživninskega bremena. Dečka sta dodeljena v vzgojo in varstvo tožnici, stiki pa so zdaj, kot izpostavlja pritožnica, manj pogosti, kot so bili pred sklenitvijo sodne poravnave. Res dečka s tožencem preživita polovico vseh počitnic in približno šest dni na mesec (vsak drugi vikend od petka, ko ju prevzame v vrtcu in šoli, do ponedeljka, ko ju odpelje v vrtec in šolo, ob tem pa še štiri popoldneve na mesec - vsak sredin popoldan med 14.30 ali 15.00 uro in 19.00 uro). V času stikov oče seveda poskrbi za potrebe otrok, povezane z bivanjem, prehrano (kar je sodišče prve stopnje že upoštevalo, kot izhaja iz 21. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), razvedrilom (kar je sodišče prve stopnje tudi že upoštevalo, kot izhaja iz 23. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), nego … Ne glede na to pa tožnici ostaja levji del skrbi za pet in sedem letnega fantka med delovnim tednom, torej tudi skrb za logistiko med tednom, za redno izpolnjevanje šolskih obveznosti, zdravniške preglede, ... Opisano pa terja drugačno razporeditev preživninskega bremena - takšno, da toženec krije 60 % potreb otrok, tožnica pa 40 %.

16. Višje sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je preživnino za A. določilo na 166 EUR; preživnino, ki jo je oče na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P .../2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2462/2015 plačeval za B., pa zvišalo - za čas od vložitve tožbe do 31. 8. 2019 na 174 EUR, za čas od 1. 9. 2019 dalje pa na 166 EUR mesečno.

17. V preostalem delu pritožba ni utemeljena, bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti pa niso podane, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

1 Ki je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P .../2014 v zvezi s sodbo tega sodišča IV Cp 2462/2015 določena na 150 EUR. Kakšen je zadnji valorizirani znesek preživnine, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Iz podatkov v spisu (odločba CSD, A 16) izhaja, da je 24. 10. 2019 znašala 157,46 EUR, od 31. 1. 2020 dalje pa 160,92 EUR. 2 Ocena potreb nikoli ni natančen matematičen izračun, saj bi bil ta praktično nemogoč. Življenjski stroški za dobrine, naštete v 2. odstavku 129.a člena ZZZDR oz. 2. odstavku 190. člena DZ, mesečno lahko tudi znatno variirajo (tako po tipu kot po višini), kar je splošno znano življenjsko izkustveno dejstvo. Mesečna ocena je zato približek nekega povprečja. 3 Materialno pravna izhodišča je sodišče prve stopnje jasno in pravilno razgrnilo v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb, zlasti pa stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. 5 Pri tem pa ni toliko bistveno vprašanje kritja stroškov (oziroma ne samo to vprašanje), ampak sporočilo, ki ga s tem, da si starša delita breme prevozov na stike in s stikov, dobijo otroci - da mati in oče pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna (prim. odločbi VS RS II Ips 558/2005 in II Ips 536/2009). 6 Vsak delovni dan z izjemo vožnje domov v sredo in vsak drugi petek. 7 Vsako sredo in vsak drugi vikend ter med počitnicami. 8 Ob tem, ko oče del potreb za preživljanje prostega časa pokrije, ko z dečkoma preživi polovico vseh počitnic in ju pelje na dopust, v času stikov pa tudi na bazene, predstave …Sodišče prve stopnje je pravilno predstavilo stališče novejše sodne prakse, da se pri določanju višine preživnine ne upošteva stroškov, ki si jih starša že sicer delita s tem, ko nekatere potrebe otrok preživljalec pokrije v času, ko otroci preživljajo čas z njim in izpostavilo odločbo VS RS II Ips 114/2018. 9 Knjige, žoge, družabne igre, ustvarjalne igrače in materiale, otroško orodje, ... 10 Dokazni oceni sodišča prve stopnje, da kombajn, za katerega je tožnica trdila, da tožencu omogoča dodatni zaslužek, niti ni toženčev, pritožba ne nasprotuje. 11 Kar bi od njega terjalo, da izkoristi vse svoje delovne sposobnosti in po potrebi dodatno zasluži za preživljanje svojih otrok.