Jedro

Postopek, v katerem se naravno stanje voljne nesposobnosti avtoritativno in pravnomočno ugotovi z odločbo sodišča, posledica takšne odločbe pa je poslovna nesposobnost osebe, je predviden zaradi varstva interesov tako prizadetih oseb in zaradi varstva pravnega prometa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 536/2016 z dne 25. 5. 2017 nasprotni udeleženki odvzelo poslovno sposobnost ter pravico voliti in biti voljen. Z izpodbijanim sklepom pa je odločilo, da skupne stroške postopka v znesku 472,00 EUR (strošek sodne takse in strošek za izdelavo izvedenskega mnenja) trpi nasprotna udeleženka, zato jih mora povrniti predlagatelju, ki je založil odrejeni predujem za stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem in plačal sodno takso za predlog, ostale stroške (odvetniške stroške) pa naj vsak udeleženec krije sam.

2. Nasprotna udeleženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka. Predlaga, da se izpodbijana odločitev spremeni tako, da ni dolžna predlagatelju povrniti skupnih stroškov, podredno pa naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je bil postopek odvzema poslovne sposobnosti v interesu predlagatelja, ker ga nasprotna udeleženka ni potrebovala, saj je bilo za njo že poskrbljeno (glede vseh njenih odprtih zadev so bile izdane odločbe o začasnem skrbništvu), prav tako pa tudi glede na svoje stanje ni sklepala nikakršnih poslov in bila udeleženka v nikakršnem pravnem prometu ter da je bil predlog vložen zato, da bi predlagatelj lahko v svojo korist končal odprte pravde.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za odločanje v nepravdnem postopku je odločilen interes strank za ureditev njihovih pravnih razmerij oziroma pravic in obveznosti, ne pa katera od strank bo v postopku uspela ali ne bo uspela. Zato velja v nepravdnem postopku glede stroškov postopka splošno pravilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon za posamezne vrste nepravdnih postopkov ne določa posebna pravila (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). Če v nepravdnem postopku nastanejo skupni stroški strank, to pa so stroški za delo sodišča in za izvedbo dokazov (sodne takse, stroški izvedenskega dela, ...) odloči sodišče v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo (drugi odstavek 35. člena ZNP). Če je postopek izveden izključno v interesu enega udeleženca oziroma nekaterih udeležencev, morajo trpeti stroške ti udeleženci (tretji odstavek 35. člena ZNP).

5. Obravnavani skupni stroški so nastali v postopku za odvzem poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Poslovna sposobnost omogoča subjektom samostojno nastopanje v pravnem prometu in je predpostavka za veljavnost pravnih poslov. Odvisna je od voljne sposobnosti osebe. Če oseba zaradi voljne nesposobnosti, zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP), se ji poslovna sposobnost odvzame. Omenjeni posebni postopek, v katerem se naravno stanje voljne nesposobnosti avtoritativno in pravnomočno ugotovi z odločbo sodišča, posledica takšne odločbe pa je poslovna nesposobnost osebe, je torej predviden zaradi varstva interesov tako prizadetih oseb in zaradi varstva pravnega prometa. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za popoln odvzem poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke, saj ni sposobna skrbeti zase in za svoje pravice in je zato nujno potrebno zavarovati njene pravice in koristi, saj v nasprotnem primeru obstaja možnost, da pride do zlorabe oziroma oškodovanja njenega premoženja. Ta nepravdni postopek je bil torej izveden v korist nasprotne udeleženke, zato je prvostopenjsko sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 35. člena ZNP pravilno odločilo, da skupne stroške postopka trpi nasprotna udeleženka.

6. Glede na navedeno je bilo trebi pritožbo nasprotne udeleženke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).