Jedro

Pri izračunu invalidskega dodatka je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Slovenj Gradec tožniku priznala pravico do invalidskega dodatka v mesečnem znesku 143,23 € in sicer od 1. 1. 2010 dalje. V obrazložitvi odločbe prvostopni organ navaja, da v skladu z določbo 46. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in vzdrževanih družinskih članov. Po določbi 47. člena istega zakona se upoštevajo redni prejemki. Glede na navedeno je upravni organ v obravnavanem primeru pri dohodkih upošteval preživnino družinskega člana za mesec december 2009 v višini 154,62 €, osebni dohodek zunajzakonske partnerke za preteklo leto v višini 591,33 € ter pokojnino upravičenca v višini 576,50 €. Prav tako se je upoštevala 1/12 obresti na denarne depozite v višini 56,00 €, obresti upravičenca v višini 672,00 € ter dividende upravičenca v višini 434,00 €. Skupno upoštevani prejemki so tako znašali 1.382,79 €. Upoštevaje štiri družinske člane znaša delež prejemkov na družinskega člana 345,70 €, višina invalidskega dodatka pa 143,23 €.

Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 14000-42/2010 z dne 27. 1. 2011. V obrazložitvi odločbe navaja, da se v skladu z določbo 47. člena ZVojI kot prejemki štejejo dohodki, ki jih oseba redno prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki, ki so vir dohodnine, kot tudi prejemki, ki niso obdavčljivi. Prejemki, ki jih je tožnikova partnerka prejemala pri zavodu za zaposlovanje od 1. 2. 2009 do 6. 9. 2009 so sicer vir dohodnine, vendar navedenih prejemkov v letu 2010 ni več prejemala, zato teh prejemkov ni mogoče upoštevati pri izračunu invalidskega dodatka za leto 2010. Ker se je v septembru 2009 zaposlila, je tako mogoče kot redni prejemek upoštevati njeno povprečno plačo za zadnje tri mesecev v letu 2009. Prejemki tožnikove partnerke se niso spremenili zgolj v višini, temveč se je tudi spremenila vrsta prejemka, saj je izgubila pravico do denarnega nadomestila in pridobila pravico do plače. Zaradi navedenega pri izračunu invalidskega dodatka ni mogoče upoštevati prejemka, ki se je prenehal izplačevati v letu, za katerega se ugotavljajo dohodki in ga ni prejemal v času, ko je upravni organ prve stopnje vodil ugotovitveni postopek.

Tožnik v tožbi navaja, da je invalid VI. skupine invalidnosti. Ne zdi se mu pravično, da je upravni organ kot dohodek njegove partnerke upošteval osebni dohodek, ki ga je prejemala samo pet mesecev. Ostali čas je prejemala bistveno manjše nadomestilo od zavoda za zaposlovanje. Nadomestilo osebnega dohodka je vir dohodnine, zato bi se moralo upoštevati po določbi 47. člena ZVojI kot dohodek partnerke. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do invalidskega dodatka in izračunu višine le-tega po določbah 44. do 52. člena ZVojI upoštevajo prejemki, ki jih je upravičenec in njegovi družinski člani redno prejemajo, ne pa tudi tisti, katerih ne prejemajo več. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali bi moral upravni organ kot dohodek upoštevati tudi nadomestilo, ki ga je tožnikova partnerka prejemala od zavoda za zaposlovanje v času od 1. 2. 2009 do 6. 9. 2009, torej v letu, za katerega se upoštevajo dohodki. ZVojI v 47. členu določa, da se za prejemek štejejo dohodki in prejemki, ki jih upravičenec, njegov zakonec in vzdrževani družinski član redno prejema v denarju ali v naravi. Pri tem se upoštevajo tako dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka (drugi odstavek 47. člena). Po določbi 49. člena ZVojI se prejemki upoštevajo v neto zneskih iz decembra preteklega leta, razen plača upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, ki se upošteva v povprečnem neto znesku upoštevaje obdobje preteklega leta.

Glede na navedene zakonske določbe se kot dohodek upoštevajo prejemki, ki jih upravičenec in njegovi družinski člani redno prejemajo. V obravnavanem primeru je tožnikova partnerka v letu 2009 prejemala tudi denarno nadomestilo iz socialnega zavarovanja, ki ga izplačuje zavod za zaposlovanje, in sicer do njene zaposlitve dne 7. 9. 2009. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da navedeni dohodek ne predstavlja rednega prejemka v smislu 47. člena ZVojI, saj je njegovo prejemanje časovno omejeno, prav tako pa v konkretnem primeru navedenega nadomestila tožnikova partnerka v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka ni več prejemala. V zadevi je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).