Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZKP daje tako obtožencu kot postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da zahtevata razrešitev zagovornika. Pri tem so upravičeni razlogi lahko pravne narave ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obtožencem in zagovornikom. Razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, je zahteval le obtoženec sam, sedaj v pritožbi pa tudi zagovornik poudarja, da je njuno sodelovanje onemogočeno zaradi povsem porušenega medsebojnega zaupanja. Kadar zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev, je težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obtoženčevi obrambi.
Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se odvetnik B. B. iz Ljubljane, postavljen kot zagovornik po uradni dolžnosti obtoženemu A. A. v kazenski zadevi X K 24167/2015, razreši.
1. Z v uvodu navedenim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo obtoženega A. A. za razrešitev zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, B. B., odvetnika v Ljubljani, v zadevi X K 24167/2015. 2. Zoper sklep sta vložila pritožbi obtoženi A. A. brez uvodoma navedenih pritožbenih razlogov, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in njegov zagovornik, odvetnik B. B., ki je uveljavljal vse pritožbene razloge, oba pa sta predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odvetnik B. B., postavljen obtoženemu A. A. kot zagovornik po uradni dolžnosti, razreši. 3. Pritožbi sta utemeljeni.
4. Iz pritožbenih navedb, predvsem odvetnika B. B., izhaja, da je zaupanje med njim kot zagovornikom, postavljenem po uradni dolžnosti, in obtožencem, povsem porušeno.
5. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) daje tako obtožencu kot postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti pravico, da zahtevata razrešitev zagovornika. Pri tem so upravičeni razlogi lahko pravne narave (69. člen ZKP) ali pa dejanske narave, med katerimi so poleg bolezni, preobremenjenosti z drugimi zadevami, tudi nesoglasja oziroma konflikti med obtožencem in zagovornikom. Razrešitev zagovornika postavljenega po uradni dolžnosti je zahteval le obtoženec sam, sedaj v pritožbi pa tudi zagovornik poudarja, da je njuno sodelovanje onemogočeno zaradi povsem porušenega medsebojnega zaupanja. Kadar zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev je težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obtoženčevi obrambi.
6. Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje obema pritožbama ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti obtoženemu A. A., razrešilo.