Jedro

Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse so poleg konkretne višine taksne obveznosti za odločitev pomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje oziroma opredeljujejo premoženjski položaj vložnika predloga za oprostitev plačila sodne takse, tudi okoliščine v zvezi z nujnimi stroški preživljanja.

Izrek

1. Pritožba proti sodbi (1. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) se zavrže. 2. Pritožbi proti sklepu (2. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 12.8.1999, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada M. z dne 14.4.1998. Prvostopni davčni organ ni ugodil tožnikovemu predlogu za odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1996 v višini 10.566,00 SIT z obrestmi. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka) sodišče prve stopnje tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje ugotovitvi, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da bi z izterjavo davčnega dolga bilo ogroženo preživljanje tožnika. Po presoji sodišča prve stopnje tudi niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), po katerih lahko sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Iz predloženih potrdil je razvidno, da živi tožnik sam, da nima zemljišč, stavb ali drugih virov dohodkov, zavezanih davku, da ima pokojnino v znesku 64.808,87 SIT na mesec, od 16.11.1999 pa prejema tudi dodatek za pomoč in postrežbo v znesku 20.799,73 SIT. Ob upoštevanju višine dohodkov sodišče prve stopnje ocenjuje, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.

Tožnik vlaga pritožbo proti sodbi in sklepu iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da bi sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi moralo upoštevati, da ima kot invalid stroške, ki jih ne more pokriti niti invalidska pokojnina, povečana z dodatkom za pomoč in postrežbo. Prilaga dokazila o pokojnini in o stroških za telefon, električno energijo, stanovanje in RTV.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

Odločba, ki je v obravnavanem upravnem sporu izpodbijana s tožbo, je izdana v postopku, začetem na tožnikov predlog za odpis davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1996 v višini 10.556,00 SIT z obrestmi. Po prejemu pritožbe je pritožbeno sodišče prejelo dopis z dne 9.6.2002, s katerim tožena stranka pojasnjuje, da je z odločbo prvostopnega davčnega organa z dne 23.5.2002, ki je dopisu priložena, bilo v celoti ugodeno tožnikovemu predlogu in da je njegov davčni dolg v celoti odpisan. To pomeni, da ni več spornega pravnega razmerja in ni več potrebe po sodnem varstvu. To pa tudi pomeni, da tožnik več ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, ki se nanaša na zavrnitev njegovega predloga za odpis davčnega dolga. Ker je pravni interes procesna predpostavka, ki mora biti po 1. odstavku 4. člena ZUS podana ves čas upravnega spora, je tožnikova pritožba nedovoljena v smislu 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka in določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za njo. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo ob primerni uporabi 352. člena ZPP.

K. 2. točki izreka: Pritožba zoper izpodbijani sklep je utemeljena.

Odločitev, da ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse na podlagi 2. odstavka 13. člena ZST mora temeljiti na presoji, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Poleg konkretne višine taksne obveznosti so za odločitev pomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje oziroma opredeljujejo premoženjski položaj vložnika predloga za oprostitev plačila sodnih taks, tudi okoliščine v zvezi z nujnimi stroški.

Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi okoliščin, da tožnik ne preživlja družinskih članov, da nima premoženja, od katerega bi plačeval davek ima pa dohodke, katerih višina izkazuje, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da tožnik prejema pokojnino kot redni mesečni dohodek (odločba SPIZ - a z dne 17.12.1999), od 16.11.1999 pa še dodatek za postrežbo in pomoč. Ni ugotovilo konkretne višine taksne obveznosti niti vseh okoliščin v zvezi s preživljanjem, čeprav je tožnik že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse izrecno zatrjeval, da so nujni stroški za njegovo preživljanje občutno višji zaradi invalidnosti.

Ker je glede na navedeno ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, razveljavilo izpodbijani sklep in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo pri presoji tožnikovega predloga izhajati iz konkretne višine taksne obveznosti in ugotoviti, ali obstajajo okoliščine, ki pomembno vplivajo na tožnikove stroške preživljanja.