Jedro

Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za šolstvo in šport, št. 54451-2/2011/4 z dne 25. 5. 2011, se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 420,00 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

S sklepom, št. 54451-2/2011/4 z dne 25. 5. 2011, je toženka zavrnila vlogo tožnice z dne 10. 10. 2008 za sofinanciranje operacije ''Kopališče Kolezija z wellnessom'' v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo – II. V obrazložitvi je navedla, da gre v zadevi za ponovno odločanje po sodbi naslovnega sodišča, I U 429/2009 z dne 15. 3. 2011, s katero je to sodišče odpravilo njen sklep, št. 54451-9/2008-25 z dne 12. 11. 2008, zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa glede uvrstitve tožnice kot prijaviteljice. Strokovna komisija je vlogo tožnice ponovno pregledala in jo ocenila s 70 točkami, kar jo uvršča na 15. mesto prioritetne liste prijav. Podlaga za zavrnitev vloge je 4. točka Javnega razpisa za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo – II, ki se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Športno-rekreacijska infrastruktura (v nadaljevanju javni razpis). Pri merilu pod I. Kvaliteta projekta je od 26 točk tožnica dosegla 17 točk, pri merilu pod II. Uresničevanje ciljev OP RR – prispevek h gospodarski rasti in razvoju je tožnica od 19 točk dosegla 13 točk, pri merilu pod III. Izvedljivost je tožnica od 16 točk dosegla 13 točk, pri merilu pod IV. Večnamenskost objekta je tožnica dosegla 12 točk od 12 točk, pri merilu pod točko V. Prednostna merila je tožnica dosegla 2 točki od 12 točk, pri merilu pod VI. Podpora razvoju turistični in drugim dejavnostim je tožnica dosegla 11 točk od 11, pri merilu pod VII. Prispevek zasebnega sektorja pri izvajanju projektov ob upoštevanju načela nujnosti je tožnica dosegla 2 točki od 4 možnih točk, skupno 70 točk. 30 točk od 100 možnih točk ni dosegla pri naslednjih postavkah: pri merilu pod I., 1. Izkazana ekonomska upravičenost projekta, a Kazalci uspešnosti investicije (IP) je tožnica od možnih 8 točk dosegla 5 točk. Glede na prilogo k vlogi Dokument identifikacije investicijskega projekta je ekonomska interna stopnja donosnosti 0,17 %, točke pa se doseže, če je le-ta 7 % ali več, torej dobi 0 točk, ker je neto sedanja vrednost pozitivna, dobi 2 točki, zaradi vračila investicijskih sredstev v zadnjem letu ekonomske dobe projekta je tožnica dosegla 2 točki, in ker je relativna neto sedanja vrednost večja od 0,1 (32,61) je tožnica dosegla 1 točko. Pri merilu pod I, 3. Zanesljivost in učinkovitost poslovanja investicije, d. Izkušnje prijavitelja z izvedbo projektov, je tožnica prejela 0 točk od možnih 5, saj v svoji vlogi ni navedla izkušenj z izvedbo projektov na področju športa ali turizma iz evropskih strukturnih skladov, temveč so v vlogi le priloge, v katerih so navedene izkušnje s tovrstnim projektom enega od članov projektne skupine za izvedbo projekta in ne prijaviteljice. Pri merilu pod II, 1. Pozitivni multiplikacijski vpliv na razvoj turistične destinacije, a. Vpliv projekta na dvig ravni turistične ponudbe v destinaciji – projekt je ključnega pomena za razvoj destinacije, je tožnica dosegla 2 točki od 3 možnih, ker iz njene vloge ni razvidno, da je investicija nujna za razvoj, da pa tovrstne ponudbe primanjkuje. Pri merilu pod II., 2. Skladnost z Nacionalnim programom športa, a. Vpliv projekta na izgradnjo mreže javnih športnih objektov je tožnica prejela 1 točko od možnih 4 točk, ker iz izjave A. ne izhaja, da prepoznava objekt kot objekt državnega oziroma regionalnega pomena, prav tako pa predstavljen projekt predstavlja objekt lokalnega značaja, pri b. Povečanje športnih objektov in površin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva, pa je glede na podatke iz prijavnega obrazca in podatkov ministrstva, povečanje športnih površin manjše od 5 % na prebivalca lokalne skupnosti, zato je od 2 možnih točk dosegla 1 točko. Pri merilu pod III, 3. Reference vodje investicije, je tožnica dosegla 1 točko, ker vodja investicije nima izkušenj na področju vodenja projektov športne infrastrukture, pri c. Način dela projektne skupine pa je tožnica dosegla od možnih 4 točk le 2 točki, ker iz organigrama in procesograma niso opisani načini reševanja problemov, le kritične točke projekta. Pri merilu V. Prednostna merila, 1. Regionalni kriterij je tožnica dosegla 0 točk, ker iz vloge izhaja, da naj bi se investicija izvedla v Osrednjoslovenski regiji, ki je glede na razvrstitev razvojnih regij ovrednotena z 0 točk. Pri merilu pod VII., 1. Trdnost in zanesljivost finančne konstrukcije, a. Viri financiranja, je tožnica dosegla 2 točki od možnih 4 točk, ker so v financiranje vključena le lastna sredstva in drugi javni viri. Glede na 4. točko javnega razpisa je strokovna komisija ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tožnice, ker je dosegla le 70 točk, kar jo je uvrstilo na 15. mesto prioritetne liste prijav (glede na ostale prijavitelje in točke, ki jih navede). Do sofinanciranja so bile upravičene le vloge, uvrščene do 12. mesta, ki so presegle prag števila točk (60) in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva.

Tožnica je v tožbi navedla, da nasprotuje uvrstitvi njenega projekta na 15. mesto, zlasti tudi zaključku toženke, da vloga tožnice ni dosegla zadostnega števila točk glede na listo prijav in višino razpisanih sredstev. Več prijaviteljev pogodb s toženko ni sklenilo in so sredstva ostala nerazporejena. Na podlagi javnega razpisa so bila razpisana sredstva v višini 20.000.000,00 EUR, toženka pa je izbrala za sofinanciranje projekte za sofinanciranje v skupni višini 18.500.000,00 EUR. Toženka tudi ni upoštevala, da več prijaviteljev, ki so bili na prioritetni listi sicer uvrščeni pred tožnico, ni sklenilo pogodb s toženko o sofinanciranju, eden od prijaviteljev pa je od pogodbe odstopil, zaradi česar predvidena sredstva niso bila razdeljena med prvih dvanajst prijaviteljev. Iz Letnega poročila 2009 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojih potencialov za obdobje 2007 – 2013 z dne 13. 10. 2010 je med drugim razvidno, je bil postopek tega javnega razpisa zaradi ugotovitev EK začasno ustavljen, ker je bilo treba preveriti vse vloge prijaviteljev. Štirje prijavitelji so po preverjanju podali odstopne izjave oziroma niso podpisali pogodbe s toženko, dveh pogodb pa ni podpisalo ministrstvo. Tožnici ni znano, za katere prijavitelje gre, vendar to niti ni pomembno. Bistveno je, da bi morali biti iz tega postopka izločeni in bi morala toženka zagotoviti sredstva prijaviteljem z največjim številom točk. Dejansko je bilo sklenjenih je 6 pogodb za sredstva v višini 10.000.000,00 EUR, ob tem pa je v nadaljevanju še en upravičenec od pogodbe odstopil, kar pomeni, da so bile sklenjene pogodbe le za 8.000.000,00 EUR. To pomeni, da je bilo zadosti sredstev za njeno financiranje in je zavrnitev vloge neutemeljena. Glede na 4. točko razpisa lahko ostanejo sredstva nerazdeljena le, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja. V tem primeru ta razlog ni podan, saj tudi ob upoštevanju, da je uvrstitev v prioritetni listi pravilna in bi projekta, uvrščena na 13. in 14. mesto, prejela najvišji delež sofinanciranja (5.000.000,00 EUR), bi to še vedno pomenilo – glede na nedvoumne ugotovitve v poročilu – da je ostalo nerazporejenih 6.500.000,00 EUR, kar zadošča za financiranje tožnice. Toženka bi tako morala, ko ni sklenila pogodb s prijavitelji, pozvati prijavitelje z najvišjim številom točk vse do razdelitve razpisnih sredstev. Po devetem odstavku 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 – 2013 se namreč šteje, da je upravičenec, ki ga je ministrstvo obvestilo o izboru in pozvalo k podpisu pogodbe, pa se v roku 8 delovnih dni ni odzval, umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Vloga tožnice pa je tudi ocenjena z 10 točk manj, kot bi morala biti, bilo pa je tudi več nepravilnosti pri ocenjevanju vlog drugih prijaviteljev. Toženka se navkljub napotilu sodišča v sodbi, I U 429/2009 z dne 15. 3. 2011, ni opredelila do nepravilnosti vlog drugih prijaviteljev in do točkovanja teh, ki jih je v postopku uveljavljala tožnica, zato je sklep v tem delu pomanjkljiv in neobrazložen ter je zato podana bistvena kršitev določb postopka. Navedla je še, da bi morala pri postavki pod I (3) (d) – izkušnje prijavitelja z izvedbo projektov iz evropskih strukturnih skladov na področju športa in turizma toženka njeno vlogo oceniti s 5 točkami, saj iz vloge ''reference g. A.A.a'' izhaja, da je ta član projektne skupine vodil projekt iz zahtevanega področja. Iz razpisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi moral sam prijavitelj izpolnjevati ta pogoj, dovolj je, da ga izpolnjujejo osebe, ki sodelujejo pri projektu. Pri merilu pod II (2)(a) bi morala dobiti 4 točke namesto 1 točke. Iz izjave A. namreč izhaja, da bo kopališče Kolezija, kot ga opredeljuje prijava, ''na ožjem področju MOL in na širšem območju Slovenije omogočalo hitrejši razvoj vodnih športov ...omogočilo bo vzpostavitev centra za vadbo, na katerem bodo organizirana tudi šolska, državna in mednarodna tekmovanja''. Nedvomno gre za projekt državnega pomena. Pri merilu pod III (3) (c) bi morala tožnica doseči 4 točke namesto 2 točk. Iz priloženega organigrama in procesograma je jasno razvidno, kdo je nosilec posameznih nalog in procesna izvedba posameznih faz projekta. Načini reševanja in relacije med posameznimi subjekti so zakonsko opredeljeni, zato očitek, da tožnica načinov reševanja ni navedla, ne vzdrži kritične presoje, saj so ti načini določeni s splošnimi akti. Tožnici se ne more očitati, da vseh teh relacij ni navedla v prijavi. Prijava tožnice bi tako morala biti ocenjena z 80 točkami, kar bi jo uvrstilo na 5. mesto prioritetne liste. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, sklep odpravi in s sodbo odloči o stvari oziroma podrejeno, da sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da meni, da je z dodatno obrazložitvijo sklepa po napotilu sodišča svojo dolžnost glede ustrezne obrazložitve svoje odločitve izpolnila in jo daje v presojo sodišču. Predlagala je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o (ponovni) zavrnitvi vloge tožnice za sofinanciranje operacije ''Kopališče Kolezija z wellnessom'' v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo – II.

Iz podatkov upravnih spisov ter izpodbijanega sklepa je razvidno, da je upravni organ po odpravi sklepa, št. 54451-9/2008-25 z dne 12. 11. 2008 (s sodbo naslovnega sodišča, I U 429/2008 z dne 15. 3. 2011), imenoval strokovno komisijo, ki je izvedla ponovni strokovni pregled in ocenjevanje vloge tožnice, na podlagi ugotovitev le-te pa je upravni organ izdal sklep, s katerim je zavrnil vlogo tožnice. Svoj zaključek je oprl na ovrednotenje vloge tožnice po tam opredeljenih merilih iz 4. točke javnega razpisa, ugotovil, da je vloga tožnice dosegla 70 točk od možnih 100 točk, obrazložil razloge za nedodelitev 30 točk pri posameznih merilih ter zaključil, da se vloga tožnice, ovrednotena s 70 točkami, uvrsti na 15. mesto prioritetne liste prijav, pred njo pa so se uvrstile tam navedene vloge, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tožnice. Do sofinanciranja so bile upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva.

V 4. točki Merila za izbor vlog javnega razpisa so med drugim opredeljena merila, ovrednotena s številom točk, ki jih lahko posamezni prijavitelj doseže, nadalje je določeno, da bodo izbrani projekti, ki bodo dosegli največ točk, prag, nad katerim je odobreno sofinanciranje, je 60 točk, s tem, da mora znašati minimalno število doseženih točk pri sklopih meril I, II, IV in VI – 50 % vseh možnih točk v okviru posameznega merila, nadalje, da se bo na podlagi izvedenega ocenjevanja pripravila prioritetna lista prijav; kolikor se bo po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja projektov, ki so presegli prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, bodo sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk, prednost pri dodelitvi bodo imeli projekti z višjim številom točk, v primeru, da bo več projektov z enako oceno, pa se bodo upoštevala tam opredeljena merila. Sredstva na razpisu lahko ostanejo nerazporejena, kolikor ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja. Tožnica v tožbi ugovarja, da so sredstva po tem razpisu ostala nerazporejena, ker so štirje prijavitelji (ki so bili uvrščeni na prioritetno listo prijav do vključno 12. mesta) podali odstopne izjave oziroma niso podpisali pogodb za dodeljena sredstva (po naknadnem preverjanju prijav), dveh pogodb pa ni podpisala toženka, kar pomeni, da je bilo sklenjenih (najprej) le 6 pogodb v skupni vrednosti 10.000.000,00 EUR, nato pa je prišlo še do odstopa od pogodbe s strani prijavitelja Mestne občine Novo mesto. Po navedbah tožnice (ki jih izkazuje z izsekom Letnega poročila 2009 o izvajanju Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izdanega s strani RS, Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko z dne 13. 10. 2010) naj bi tako bilo razporejenih le 8.000.000,00 EUR od skupno razpisanih 20.000.000,00 EUR, kar pomeni, da bi bila tožnica upravičena do sofinanciranja, tudi ob predpostavki, da je razporeditev vloge tožnice na 15. mesto prioritetne liste prijav pravilna. Sodišče ugotavlja, da glede na zgoraj citirano 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja (za kar v tem primeru nedvomno ne gre), ter zaključek upravnega organa v izpodbijanem sklepu, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena (3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti. Glede na povedano je sodišče tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in ga vrnilo (sedaj pristojnemu) Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v ponovni postopek, v katerem bo moral upravni organ presoditi ta tožbeni ugovor (ter tudi ostale tožbene ugovore, ki jih sodišče ni obravnavalo zaradi že zadostne ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijanega akta), ob upoštevanju relevantnih določb razpisa in drugih predpisov, ki veljajo za ta primer (predvsem Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013) ter o zadevi ponovno odločiti. Sodišče še pripominja, da ni sledilo primarnemu tožbenemu predlogu tožnice, da samo odloči o stvari (65. člen ZUS-1), saj za to glede na naravo stvari (sofinanciranje iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa) niso bili izpolnjeni pogoji.

Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, in je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR, povečani za 20 % DDV, če je pooblaščenec zavezanec za plačilo DDV.