Jedro

V teku je postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v socialnem sporu prekinilo.

2. Zoper sklep je iz vseh pritožbenih razlogov pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da sodnica ni imela nikakršne pravice izdati izpodbijani sklep, s katerim je nezakonito in brez pravne podlage prekinila predmetni sodni postopek, ki se skladno s 189. členom Sodnega reda že uvršča med sodne zaostanke. Sodnica je prezrla celo to, da Okrajno sodišče v Mariboru nima zakonske podlage niti pravice drugih sodišč obveščati o nepravdnih sodnih postopkih, ki so po zakonu tajni. Med njimi je tudi sodni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodnica se sklicuje na abstraktno obvestilo nekega drugega sodišča, česar pa zakon ne dopušča. Sodišče je o postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo v zadevi opr. št. N 121/2019 izvedelo celo prej kot tožnica. Sodni postopek pod opr. št. N 121/2019, ki ga omenja izpodbijani sodni sklep, v resnici nima nikakršne zveze s tožnico niti z njeno osebnostjo niti z njenim duševnim zdravjem, temveč je nezakonit poskus njenega utišanja in pravnega onemogočanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Kot je to pritožbeno sodišče obrazložilo že v več zadevah2 je pravna podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka podana v 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, kjer je določeno, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Gre za postopek, ki ga sodišče vodi po določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1).3 Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v določbah od 57. do 70. člena. Materialna podlaga pa je podana v določbah od 262. do 266. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ).4 Kot to izhaja iz 295. člena navedenega zakonika, se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določene v drugih predpisih pa se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku tako, da ta oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov oziroma, da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika.

6. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru št. Su 198/2019 z dne 17. 10. 2019 (priloga pod C 2) izhaja, da je v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Opravljena so bila tudi že določena procesna dejanja, ki jih v dopisu navaja omenjeno sodišče. 7. Glede na dejstvo, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru teče postopek pod opr. št. N 121/2019, je bilo sodišče prve stopnje zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.5

8. Za odločitev v zadevi niso odločilne navedbe tožnice, da niso podani razlogi, da se bi jo postavilo pod skrbništvo. Omenjeno je predmet postopka v zvezi s postavitvijo tožnice pod skrbništvo.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče ne bi smelo upoštevati obvestila drugega sodišča, da je v teku nepravdni postopek in da sodišče, ki vodi nepravdni postopek o navedenih postopkih ne bi smelo obveščati sodišča, pa pritožbeno sodišče poudarja, da mora sodišče skladno z 80. členom ZPP med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno in ali stranko zastopa pooblaščenec določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona. Glede pridobitve obvestila s strani drugega sodišča pa je v 10. členu ZPP določeno, da državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki potrebnimi za odločitev, so dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Glej Psp 4/2020 z dne 30. 1. 2020, Psp 35/2020 z dne 5. 3. 2020, Psp 48/2020 z dne 5. 3. 2020 in Psp 49/2020 z dne 29. 4. 2020. 3 Ur. l. RS, št. 16/2019. 4 Ur. l. RS, št. 15/2017. 5 Glej sklep II Cp 1377/2019 z dne 14. 8. 2019.